Zgodovina mreže IMPEL sega v zgodnja devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Nizozemsko predsedstvo EU je leta 1991 naročilo študijo o okoljskih agencijah EU zaradi zaskrbljenosti, da se z rastjo okoljske zakonodaje ni izboljšala kakovost okolja. Eno glavnih priporočil je bilo, da je treba v državah članicah vzpostaviti mrežo za okoljsko izvrševanje. Tako je bila ustanovljena Mreža agencij ES za okoljsko izvrševanje, katere prvo srečanje je bilo leta 1992 v Chestru v času britanskega predsedovanja, od tod tudi ime Chestrska mreža.
V tistem času je bila vzpostavljena osnovna struktura mreže IMPEL, ki jo poznamo danes. Plenarna zasedanja naj bi potekala vsakih šest mesecev pod vodstvom trenutnega predsedstva. Imenovani so bili nacionalni koordinatorji, ki so pomagali pri organizaciji in bili kontaktne točke v posameznih državah članicah. Ustanovljene so bile štiri delovne skupine, ki so obravnavale tehnične vidike izdajanja dovoljenj, postopkovne in pravne vidike izdajanja dovoljenj, spremljanje skladnosti in inšpekcijske preglede ter upravljanje postopka izvrševanja.
V petem okoljskem akcijskem programu je bil priznan pomen mreže za izvajanje in izvrševanje, v kateri je sodelovala tudi Komisija. Prevladala je zdrava pamet in namesto ustanovitve ločene mreže je bilo dogovorjeno, da lahko to vlogo zlahka prevzame mreža Chester. Komisija’se je v mrežo kot sopredsedujoča začela vključevati leta 1994, v svojem sporočilu iz leta 1996 pa je predlagala pripravo predlogov za uporabo mreže IMPEL za sodelovanje in krepitev zmogljivosti ter zlasti za opredelitev minimalnih meril za inšpekcijske preglede. Dodatno spodbudo je dala resolucija, ki jo je junija 1997 sprejel Svet za okolje in v kateri je bilo predlagano, da bi se IMPEL lahko še naprej razvijal, med drugim s pozivom, naj razmisli, ali naj razširi obseg svojega mandata in poudarek svojega sedanjega dela.
Na plenarnem zasedanju decembra 1997 se je skupina IMPEL strinjala z novo strukturo in širšim področjem delovanja, kot je predlagala resolucija Sveta za okolje. Štiri delovne skupine in podskupino za čezmejno pošiljanje odpadkov so nadomestile projektne skupine, usmerjene v naloge, podobno kot IMPEL deluje zdaj. Delo projektnih skupin naj bi naročala in nadzorovala dva stalna odbora, po opravljenih nalogah pa naj bi se razpustile. Komisija se je strinjala, da bo delila stroške delovnega programa in gostila sekretariat IMPEL.
Stalna odbora sta imela koristno vlogo, vendar je bilo zaradi zmanjšanja birokracije v IMPEL dogovorjeno, da se stalna odbora razpustita: to se je zgodilo leta 1999. Na plenarnih zasedanjih je bilo zato treba obravnavati končna poročila o projektih in napredku pri projektih ter razvijati zamisli za nove projekte. Na koncu se je izkazalo, da je bilo to za plenarno zasedanje preveč obremenjujoče, zato je bilo to delo postopoma preneseno na grozde, od katerih so zdaj trije, in sicer o izboljšanju izdajanja dovoljenj, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, čezmejnem pošiljanju odpadkov ter boljši ureditvi (izvedljivosti in izvršljivosti).
Vloga grozdov se je sčasoma razvila in zmanjšala potrebo po podrobnih razpravah na plenarnih zasedanjih. Njihova vloga je, da kakovostno pregledujejo projekte in podrobno preučujejo poročila. Grozd za boljšo pravno ureditev je bil oblikovan kot zadnji. Ustanovljen je bil na plenarnem zasedanju v Amsterdamu leta 2004 po delavnici za preučitev sklepov poročila IMPEL o boljši zakonodaji.
Impel se še naprej razvija, saj prehaja v naslednjo fazo. Sekretariat še vedno gosti Komisija, vendar bo to prenehalo decembra 2008. V vsakem primeru se bo moral sekretariat do tega datuma izseliti iz Komisije, saj bi moral IMPEL do takrat pridobiti pravni status združenja v skladu z belgijsko zakonodajo kot združenje. S tem bi bil IMPEL v boljšem položaju za pridobivanje sredstev iz uredbe LIFE+ in drugih virov.