S trki s pticami in drugimi živalmi so ena od glavnih nevarnosti za varnost letenja za zrakoplove, posadko in potnike. Ta trčenja z zrakoplovi – divjimi živalmi lahko povzročijo poškodbe in celo nesreče, ki ogrožajo človeška življenja in letno stanejo več milijard evrov. Trčenja so za živali vedno usodna.
Z Uredbo (ES) št. 139/2014 morajo letališča čim bolj zmanjšati tveganje trkov zrakoplovov – divjih živali. Letališke enote za nadzor divjih živali uporabljajo 4 strategije obvladovanja nevarnosti za divje živali: 1) ustvarijo vegetacijo, da postane letališče neprivlačno za nevarne divje živali, 2) nadlegujejo nevarne divje živali stran od letališča, 3) ujamejo in premestijo nevarne divje živali ter 4) če ni na voljo druge zadovoljive rešitve, nevarne živali na koncu pokončajo.
To je v nasprotju z direktivama EU o habitatih in pticah, katerih cilj je varovanje narave v Evropi; čl. 9 ponuja odstopanje za varnost letenja. Vsaka država članica EU je odgovorna, da ima postopek za izdajo in nadzor uporabe dovoljenj za odstopanje v skladu s štirimi strategijami za obvladovanje nevarnosti divjih živali.
S strategijo o biotski raznovrstnosti do leta 2030 (https://ec.europa.eu/environment/strategy/biodiversity-strategy-2030_en) želi EU zaustaviti in obrniti upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, s posebnim poudarkom na rastlinskih in živalskih vrstah, ki se zaradi urbanizacije in intenziviranja kmetijstva zelo zmanjšujejo.
Ker aerodromi še vedno gostijo veliko različnih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst v vseh delih Evrope, obstaja možnost, da bi aerodromi v okviru omejitev preprečevanja udarcev zrakoplovov – prostoživečih živali lahko prispevali k ohranjanju ogroženih rastlinskih in nenevarnih živalskih vrst.
Primeri boljših praks bodo aerodromom pomagali pri uporabi najustreznejših strategij za preprečevanje trkov zrakoplovov in prostoživečih živali, kar bo omogočilo:
1) zmanjšanje nevarnosti trkov zrakoplovov – divjih živali;
2) zmanjšanje števila posameznikov, na katere se nanašajo dovoljenja za odstopanje;
3) povečanje števila vrst, ki niso nevarne.
Fotografija: © Andries Pen