Opis projekta in cilji
Še vedno je premalo ozaveščenosti o vplivu kaznivih dejanj zoper prostoživeče živali na ekosisteme in zavarovane vrste. Način izračuna te škode, da bi postala uporaben in zanesljiv instrument med pregonom in med sodnimi postopki, je tema, ki jo je treba dodatno raziskati. Obstaja že nekaj dobrih primerov. Na Finskem je na primer tožilec dolžan delati s ‘cenikom’, ki izračunava škodo za ekosisteme in zaščitene vrste. Ta se razlikuje od manjših kršitev do kaznivih dejanj zoper prosto živeče živali, pri katerih gre za težke ogrožene vrste.
Na več konferencah in delavnicah, povezanih s trgovino z divjimi živalmi in kaznivimi dejanji zoper divje živali, je poudarjena potreba, da je škoda za ekosisteme in zavarovane vrste med sodnimi postopki vidna. To je pomembno, ker prispeva k ozaveščanju tožilcev in sodnikov, ki pogosto niso specializirani. Dober, objektiven in primerljiv sistem za prikazovanje škode bo povečal podporo uporabi ‘cenika’ med pregonom in sodnimi postopki.
Upoštevati je treba več vidikov. Najprej ekološki vidik kršitve. Ali je možna povrnitev škode ali so učinki kaznivega dejanja nepopravljivi? Koliko časa je potrebnega za obnovo? Ali je ogroženo stanje ohranjanja narave? Zato sta potrebna biološko znanje in poznavanje delovanja ekosistemov in zavarovanih vrst. Drugič, ali je treba potrditi/izračunati ekološko škodo znotraj obstoječega gospodarskega sistema. Tu potrebujemo ustvarjalne mislece z znanjem o delovanju naših gospodarskih sistemov. Tretjič, potrebujemo znanje o pravnih postopkih, upravnem in kazenskem pravu. Kako je mogoče izračune škode izvajati v okviru preiskovalnih, tožilskih in sodnih postopkov? Vprašanja so, ali znanje o škodi uporabiti kot del sodbe (kazensko pravo) ali kot potrebo po stroških za povrnitev škode (upravno ali civilno pravo) ali hkrati.
V poznejši fazi tega projekta moramo imeti v mislih in razmisliti o komunikacijskih strategijah, saj ozaveščanje javnosti o škodi v naravi, izraženi v evrih, prispeva tudi k ozaveščanju in s tem k preprečevanju kaznivih dejanj zoper divjad.
Izložki/rezultati:
- Pregled različnih pristopov k izračunu škode ekosistemom in zavarovanim vrstam v okviru kazenskega pregona in sodnih postopkov.
- Priporočilo za iskanje enotnega pristopa/procesa za izračun škode ekosistemom in zavarovanim vrstam.
- Razvoj enotnega pristopa in postopka za izračun škode ekosistemom in zavarovanim vrstam ter uporaba v okviru tožilskih in sodnih postopkov.
- Razviti potrebna orodja (npr. cenik, zbirko podatkov itd.) za izračun škode ekosistemom in zavarovanim vrstam.
- Učenje/usposabljanje o postopku in uporabi orodij za izračun škode ekosistemom in zavarovanim vrstam.
- Implementacija orodij za izračun škode ekosistemom in zavarovanim vrstam ter uporaba med pregonom in sodnimi postopki.
Metodologija BIOVAL je bila razvita s strokovnim znanjem Raziskovalnega inštituta za naravo in gozd (Instituut voor Natuur- en Bosonderzoek – INBO). Spletna stran orodja BIOVAL je bila vzpostavljena leta 2024 in pojasnjuje to metodologijo ter zagotavlja okvirni seznam vrednosti za 100 vrst vretenčarjev v flamski regiji Belgije (ocena bo razširjena na druge regije, države in habitate). Vsebuje tudi podatkovno zbirko sodne prakse, v kateri je orodje BIOVAL uporabljeno za ocenjevanje odškodnin za škodo v naravi na sodišču.
V Agendu redno posodabljamo z vsemi dogodki ali usposabljanji o BIOVALu.
Prosimo, da si ogledate tudi ta članek o BIOVALu:
Sorodne datoteke/informacije
- Direktiva o pticah, 2009/147/ES.
- Direktiva o habitatih, 92/43/EGS.