Skupna mreža za divje glive (JoNeF)

Zakonodajni vozniki:

Obstajajo trije glavni zakonodajni dejavniki, ki se ne nanašajo izključno na glive, temveč na habitate in vrste:

1. Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD1992)[1]
2. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih 1992[2]
3. Direktivo 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju[3].

Nelegislativni nosilci:

Na voljo je več nezakonodajnih gonilnih sil, vključno z:

• Smernice čl. 17 “GD za okolje. 2023. Poročanje v skladu s členom 17 direktive o habitatih: Člen 17 Direktive 92/43/EGS, Obdobje poročanja 2019-2024” [4], v katerem so v poglavju 2.6 “Struktura in funkcije” (str. 92) je navedeno, da “se lahko tipične vrste vzamejo iz katere koli skupine vrst, pri čemer je treba upoštevati tudi izbiro […] gliv […]. Izbira vrst ne sme biti omejena na vrste, navedene v prilogah II, IV in V Direktive o habitatih”
• [5], v katerih so glive navedene kot “dejavniki strukture in funkcij, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju parametra” v nekaterih habitatnih skupinah [Vresišča in grmišča (4***, 51**), travišča (6***), gozd (9***)]
• [6], v katerem so določene vrste gliv navedene za določene habitatne tipe [6270 * Fenoskandijski nižinski vrstno bogati suhi do mezijski travniki; 9010 * zahodna tajga; 9020 * fenoskandijski hemiborealni naravni stari listnati gozdovi (Quercus, Tilia, Acer, Fraxinus ali Ulmus), bogati z epifiti]
• Dejavnosti, ki jih izvaja IUCN (Mednarodna zveza za varstvo narave) prek Odbora za varstvo gliv, skupine strokovnjakov za glive in pobude za svetovni rdeči seznam gliv[7]
• Pobuda FFF – Fauna Flora Funga[8] za spodbujanje varstva gliv, ki poziva k zamenjavi besednih zvez &ndashldquo;Živali in rastline” ter “Favna in flora” z “Živali, glive in rastline” ter “Favna, flora in funga”
• Na evropski ravni deluje Svet EMA (Evropsko mikološko združenje), imenovan “Evropski svet za ohranjanje gliv (ECCF)[9]” ki si prizadeva za ohranjanje in poznavanje gliv
• Pismo, ki ga je v reviji Science objavil J. Sills “Vključitev makrogliv v cilje biotske raznovrstnosti“ [10]
• Odprto pismo Evropskega inštituta za gozdove (EFI) z dne 14. decembra 2022 o ključni vlogi gliv pri ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti [11]
• Italijanska mreža za preučevanje mikološke raznolikosti (NMD) ISPRA, ki je začela izvajati pobudo za nacionalni popis gliv ter razvila aplikacijo Fungi Survey in italijanski informacijski sistem za glive[12].