V zadnjih letih se vse bolj zavedamo, da je treba glive (makroglive) enakovredno vključiti v evropske okoljske politike kot živali in rastline, da bi jih zaščitili v njihovih naravnih habitatih.
Ne glede na to se trenutno evropska okoljska zakonodaja osredotoča na varstvo rastlin in živali, pri čemer izključuje glive, ki so bistvene sestavine kopenskih habitatov. Poleg tega se lahko makroglive uporabljajo kot kazalniki za opis okoljskih razmer v gozdovih in drugih kopenskih habitatih.
Za zapolnitev te vrzeli bi bilo treba glive vključiti v postopke sprejemanja zakonodaje in odločitev ter v pobude za ohranjanje in varstvo okolja, da bi oblikovali celovito strategijo ohranjanja.
V tem okviru je prvi korak zbiranje obstoječih podatkov o makroglivicah v EU ter vzpostavitev skupnih protokolov in standardov za popisovanje/monitoring, kot jih imamo za rastline in živali.
Menimo, da je bistveno, da okoljski organi usklajujejo te dejavnosti in jih ne prepuščajo le v roke združenj, zasebnih subjektov in univerz.
Splošni cilj projektnega dela je podpreti:
- razširitev področja uporabe obstoječe evropske okoljske zakonodaje z glivami v zvezi z monitoringom habitatov in biotske raznovrstnosti ter varstvom/obnovo gozdov
- Vključitev vrst gliv v direktivo o habitatih
- Razvoj platforme podatkovnih zbirk EU za spremljanje makrogliv .
Pričakovani rezultat prve faze projekta (v obdobju julij 2023 – december 2024) je podajanje priporočil in predlogov za vključitev gliv v okoljske politike EU.
Poročilo o raziskavi JoNeF
Projektna skupina JoNeF je pripravila anketo na podlagi vprašalnika, ki je bila od oktobra do decembra 2023 razdeljena organizacijam članicam IMPEL in organizacijam, ki niso članice IMPEL, pri čemer so se obrnili na strokovnjake in institucije, ki jih zanimata ohranjanje gliv in zbiranje podatkov.
Na vprašalnik so odgovorili anketiranci iz dvaintridesetih evropskih držav. Odgovori so pokazali zanimanje za temo in razlike med državami.
Nekatere evropske države so razvile zakone, politike in načrte za preučevanje raznolikosti gliv in njihovo varstvo, medtem ko druge nimajo nobenega posebnega zakona o ohranjanju gliv.
Ta raznolikost poudarja odsotnost skupnega evropskega operativnega okvira (ali skupne evropske direktive) in s tem pomanjkanje skupnih okoljskih politik in znanstvenih pobud na evropski ravni. To pomanjkanje vpliva na možnost pridobivanja homogenega okvira znanja o raznolikosti gliv v evropskih državah, saj različni sistemi za pridobivanje podatkov zaradi odsotnosti skupnih pravil ne morejo biti interoperabilni.
Na tej povezavi lahko prenesete poročilo o raziskavi JoNeF, ki ga je potrdila generalna skupščina na zasedanju 26. in 28. junija 2024.