Reševanje okoljskih sporov s sosedskim dialogom

Opis in cilji projekta

Ta projekt je sestavljen iz štirih faz, ki so potekale med letoma 2005 in 2010.

Sosedski dialogi učinkovito in uspešno preprečujejo, obvladujejo in rešujejo konflikte z vzpostavljanjem zaupanja, iskanjem rešitev, ki bodo koristile vsem, in ustvarjanjem trajnostnih dobrih sosedskih odnosov. Njihov cilj je odprta izmenjava informacij, oblikovanje priporočil za družbo ter včasih celo sodelovanje in pogajanja za dogovor o rešitvi.

Izkušnje so pokazale, da ta sistematični komunikacijski pristop vodi do rezultatov, ki lahko izboljšajo okoljske razmere in pogosto privedejo do boljše okoljske uspešnosti gradbišča, kot bi jo lahko zahtevala zakonodaja. Seveda morajo biti dialogi in njihovi rezultati v skladu z zakonodajo in lahko le dopolnjujejo, ne pa nadomeščajo običajnih odgovornosti organov in zakonodaje.

Faza I

Projekt se je osredotočil na obstoječa območja s sosedskimi pritožbami, kjer je bil postopek dialoga uporabljen kot prostovoljni instrument za poskus rešitve spora. Pritožbe in konflikti sosedov se pogosto pojavljajo v bližini lokacij, kot so industrijski proizvodni obrati, lokacije za ravnanje z odpadki in kamnolomi, zaradi njihovih emisij ali morebitnih nevarnosti, vključno s tveganji za zdravje. Še posebej prizadeta so območja, ki so bila zgrajena v bližini naseljenih območij ali ki jih obdajajo stanovanjska območja. Spori se lahko osredotočajo na pomisleke glede vonjav, hrupa, onesnaževanja zraka, nesreč, motenj pri obratovanju ali novih pogojev in postopkov izdaje dovoljenj.

Faza II – Zbirka orodij

V okviru projekta je bil poudarek na pripravi zbirke orodij za organe in podjetja o tem, kako vzpostaviti sosedski dialog. Zbirka orodij vsebuje podrobne informacije o tem, kdaj, zakaj in kako uporabljati sosedske dialoge. Odgovarja na ključna vprašanja, npr. o področjih uporabe ali temeljnih načelih, in bralcu pomaga s šestimi koraki, kako vzpostaviti sosedski dialog. Opisuje priložnosti in nudi podporo pri prepričevanju vseh partnerjev v dialogu – hkrati pa pojasnjuje tudi tveganja, meje in načine za premagovanje težav. Navedeno je tudi, kdaj je bolje ne uporabiti dialoga in se zanašati na tradicionalne instrumente za urejanje območja, npr. za preprečevanje pomembnih zdravstvenih in okoljskih tveganj.

Faza III – Samoevalvacija

Glavni cilj faze III je bil razviti smernice za organe in podjetja o tem, kako oceniti svoje sosedske dialoge in oceniti delovno obremenitev.

Faza IV – Navodila po korakih

Ta zadnja faza projekta se je osredotočila na spodbujanje uporabe sosedskih dialogov kot instrumenta za reševanje okoljskih sporov z razvojem jedrnatih navodil po korakih na podlagi “Zbirke orodij” in “Smernic za samoocenjevanje” ter njihovim preizkušanjem na živih primerih.

Glavni rezultat projekta je predstavitev v PowerPointu “Sosedski dialog instrument za preprečevanje in reševanje konfliktov med podjetji in njihovimi sosedi – postopki – koraki – vrednotenje”.

Sorodne datoteke/informacije

• Brošura ‘Sosedski dialog (2005)