Kazalniki uspešnosti za sisteme okoljskih inšpekcijskih pregledov

Opis in cilji projekta

Cilj projekta je bil pripraviti kazalnike uspešnosti za okoljske inšpektorate. V zvezi s področjem uporabe projekta je bilo dogovorjeno, da bi moral zajemati kazalnike
, povezane z RMCEI. Kazalniki naj bi vključevali kazalnike vložkov, izložkov in rezultatov.

Faza možganske nevihte

Prva faza je potekala leta 2008. Skupina se je dogovorila o kratkem seznamu kazalnikov, ki jih je treba nadalje analizirati v prihodnjem projektu IMPEL. V okviru projekta bodo države prostovoljke zagotovile potrebne podatke za izbrane kazalnike, ki bodo nato analizirani in obravnavani. Ker je bilo zbiranje podatkov o vseh napravah, ki jih zajema RMCEI, ocenjeno kot preveč obremenjujoče, je bilo dogovorjeno, da se bo projekt osredotočil na naprave IPPC. Lahko se razmisli o nadaljnji omejitvi na posamezne sektorje v okviru direktive IPPC, če bi to vodilo k bolj primerljivim in reprezentativnim podatkom. Obseg je treba oceniti ob koncu projekta.

Definiranje kazalnikov

Cilj te naloge je bil opredeliti 10 kazalnikov uspešnosti, predlaganih v projektu IMPEL iz leta 2008 " Brainstorming on an IMPEL Project to develop performance indicators for environmental inspectorates ", oceniti njihove prednosti in slabosti ter izvesti pilotni preizkus na ožjem seznamu članov IMPEL. Na podlagi tega je bil predlagan revidiran in čim bolj natančno opredeljen seznam kazalnikov ter kvalitativna ocena vsakega kazalnika.

V času projekta se je zaradi številnih političnih in operativnih težav med državami članicami izkazalo, da je opredelitev primerljivih kazalnikov na ravni EU zelo težavna. Pilotni projekt je pokazal, da je primerljivost pogosto nizka, razpoložljivost podatkov različna, razpon odgovorov pa velik. Prav tako je bilo dogovorjeno, da predlagani seznam kazalnikov ne opredeljuje učinkovitosti inšpektoratov. Gre za delno oceno njihove zmogljivosti.

Določena so nekatera priporočila glede načina njihove uporabe : zlasti je bolje uporabiti več kazalnikov kot enega, kazalnike pa je treba kombinirati z instrumenti, usmerjenimi v kakovost. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo koristno organizirati poglobljeno razpravo med IMPEL in Komisijo ter drugimi ustreznimi stranmi, kot je OECD, da bi dodatno preučili, katera kvalitativna in kvantitativna ocenjevalna orodja, kot so revizije, medsebojni pregledi (IRI), konkretni sektorski/direktivni kazalniki rezultatov in izidov ter njihove kombinacije, bi lahko uporabili za spremljanje uspešnosti inšpektoratov na ravni EU.

Preučitev kvalitativnih in kvantitativnih orodij za ocenjevanje uspešnosti okoljskih inšpektoratov v EU

Ta projekt je bil namenjen preučitvi sedanje in potencialne uporabe orodij za ocenjevanje za ocenjevanje okoljskih inšpektoratov v EU.
Preučeni so bili različni kazalniki in ocenjevalna orodja ter ocenjena njihova uporaba za tri vrste ocenjevanja:

• s strani posameznega inšpektorata za merjenje njegove uspešnosti in opredelitev področij za izboljšanje;
• zunanje preverjanje, ali ima inšpektorat vzpostavljene potrebne "gradnike" za učinkovito delovanje, in
• če je mogoče, za primerjavo inšpektoratov v državi članici in po EU.

V okviru tega projekta ni bilo mogoče opredeliti enotnega sklopa številčnih kazalnikov, ki bi jih bilo mogoče vključiti v ocenjevalna orodja ter jih uporabiti na pravičen in smiseln način za številčno razvrščanje uspešnosti inšpektoratov v Evropski uniji. Razlog za to je, da se okoliščine, v katerih delujejo posamezni inšpektorati, lahko bistveno razlikujejo. Vendar pa so bila v tem projektu opredeljena načela, ki lahko omogočijo omejeno primerjavo na podlagi kazalnikov rezultatov. Glavni namen takšnih primerjav bi moral biti omogočiti inšpektoratom, da razumejo ukrepe, ki so najbolj prispevali k rezultatom (tj. vzročnost), bolje razumejo alternativne pristope, ki so učinkoviti v določenih okoliščinah, in spodbujajo izmenjavo najboljših praks. Uporaba kazalnikov rezultatov za lažje oblikovanje lestvic ali drugih vrst razvrščanja ni priporočljiva. Različni pristopi k preverjanju podatkov, pomanjkanje skupnih opredelitev in razlike v lokalnem kontekstu verjetno ne bodo omogočili poštene ali smiselne primerjave, zato obstaja tveganje, da ocena postane vir sporov in ne orodje za izboljšanje.

Sorodne datoteke/informacije

• Doing the right thing methodology