Določitev pomembnosti

Kjer obstaja neposredna nevarnost okoljske škode ali je potrebno takojšnje obvladovanje dejavnikov škode, je treba na podlagi takoj dostopnih informacij opraviti hitro oceno potencialne pomembnosti. Kot taka lahko ocena v veliki meri temelji na razumnem prepričanju okoli splošnih informacij o dejavnikih škode, naravnih virih ali storitvah in škodljivih učinkih. Če je nastala okoljska škoda in so potrebni sanacijski ukrepi, je treba za načrtovanje sanacijskih ukrepov opraviti podrobnejšo in za posamezno lokacijo specifično oceno.

Ocenitev okoljske škode se opravi glede na izhodiščno stanje. Izhodiščno stanje je v direktivi ELD opredeljeno kot “stanje naravnega vira in storitev v času nastanka škode, ki bi obstajalo, če okoljska škoda ne bi nastala, ocenjeno na podlagi najboljših razpoložljivih informacij”.

Obvestilo EU COM navaja, da je treba pomembnost “določiti glede na dejansko fizično površino zemlje ali vode ali (v primeru zavarovanih vrst) dejanske populacije, ki so prizadete ali jim grozi prizadetost, ob upoštevanju vseh že obstoječih notranjih značilnosti ali dinamičnih dejavnikov, ki so morda vplivali na zadevne naravne vire neodvisno od škodnega dogodka” ¹. V ta namen je v obvestilu navedeno, da mora biti geografsko območje, na katerem se uporablja direktiva ELD, za zavarovane vrste in naravne habitate smiselno na lokalni ravni, za škodo na vodah pa so to vode, ki so bile škodljivo prizadete.

V zvezi z zavarovanimi vrstami in naravnimi habitati je treba opozoriti, da Priloga I k direktivi ELD vključuje referenčne pojme za škodljive učinke, ki jih po presoji držav članic ni treba opredeliti kot pomembne. Ti pojmi se nanašajo na kratkoročne škodljive učinke, ki so manjši od naravnih nihanj ali so posledica običajnega upravljanja območja ali kadar si bo zavarovana vrsta ali naravni habitat v kratkem času opomogel.  Te diskrecijske pravice je treba pri ocenjevanju, ali je škoda pomembna ali ne, razlagati strogo ¹.

Opredelitev škode na vodah v direktivi ELD govori o znatnem škodljivem vplivu na stanje, kot je opredeljeno v okvirni direktivi o vodah, na zadevnih vodah”. Obvestilo navaja, da so zadevne vode tiste, na katere vpliva škoda¹. Zato ugotavljanje okoljske škode ni omejeno na geografski obseg vodnega telesa, kot je opredeljen v Okvirni direktivi o vodah. Območje, na katerem se pojavljajo škodljive spremembe, se lahko razteza čez več teh vodnih teles ali pa zadeva le del vodnega telesa². Vendar je v nekaterih primerih morda primerno uporabiti direktivo ELD za razmejeno vodno telo, na primer, kadar je referenčni koncept, ki je pomemben, količinsko stanje telesa podzemne vode, pri čemer to telo podzemne vode v ta namen deluje kot ločena hidrogeološka enota.
Stanje vodnih teles v skladu z okvirno direktivo o vodah se ocenjuje vsakih šest let.  Direktiva ELD zahteva kratkoročnejšo opredelitev pomembnega škodljivega učinka³ in ni vezana na ta šestletni cikel, pri čemer je v obvestilu navedeno, da bodo škodljive spremembe pomembne, če obstaja merljiva vrzel med trenutkom, ko pride do škodljive spremembe, in ponovno vzpostavitvijo izhodiščnega stanja⁴. 
Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da za to, da se škodljivi učinek šteje za pomembnega, ni treba, da se spremeni razvrstitev za namene okvirne direktive o vodah, čeprav je lahko sprememba v razvrstitev z nižjim stanjem pomemben škodljivi učinek, ki zahteva ukrepanje na podlagi direktive ELD⁵.