| Termin (po abecednem vrstnem redu) | Definicija |
|---|---|
| Zaznamovanje | Ugotavljanje indicev in dokazov o okoljski škodi in neposredni nevarnosti škode z zbiranjem informacij in podatkov, analizo in oceno dogodka, učinkov na naravne vire, stanja kakovosti okolja predhodno in naknadno. Ugotavljanje se lahko opravi tudi z drugimi preiskovalnimi metodami, kot so modeliranje, ocena tveganja, strokovna presoja itd. |
| Biotska raznovrstnost | Izraz “biotska raznovrstnost” se v tem praktičnem vodniku in tabelah uporablja v pomenu vrst in naravnih habitatov, zaščitenih z direktivama o habitatih in pticah ter – če je država članica sprejela razširitev – tistih, ki so vključeni v enakovredne določbe nacionalne zakonodaje o ohranjanju narave. |
| Škodni dejavniki1 | Faktorji, ki povzročajo škodljive učinke na naravni vir, zavarovan z direktivo ELD. Predstavljajo vir okoljske škode. Upoštevajte, da se v skladu z obvestilom EU COM, dokler škodljivi dejavniki ne povzročijo okoljske škode, imenujejo potencialni škodljivi dejavniki. V tem praktičnem vodniku se bodo zaradi poenostavitve vedno imenovali škodni dejavniki. |
| Škodljivi dogodek1 | Sklop možnih dogodkov, ki lahko povzročijo okoljsko škodo, bodisi da gre za nesrečo, tekoče onesnaževanje, prekomerno odvzemanje vode, pobijanje živali itd. Upoštevajte, da se v skladu z obvestilom EU COM, dokler škodni dogodek ne povzroči okoljske škode, imenuje potencialni škodni dogodek. V tem praktičnem vodniku se bo zaradi poenostavitve vedno imenoval škodni dogodek. |
| Odločanje sledi okoljske škode |
Proces vrednotenja primerov morebitne okoljske škode, ki so prestali fazo pregleda. Ta postopek je predhodni postopek za določitev dokazov. Namen določanja sledi je opredeliti kandidatne primere velike okoljske škode in neposredne nevarnosti škode ter zavrniti nekandidatne primere. Vključuje zbiranje in ocenjevanje podatkov, okoliščin in drugih elementov dejstev ali prava, ki kažejo na možen obstoj znatne škode ali neposredne nevarnosti škode z vidika zahtev direktive ELD. Gre za ocene značilnosti vira vpliva in učinkov na naravne vire. Na primer, indici o okoljski škodi se lahko nanašajo na prekoračitev presežnih vrednosti koncentracij za presejalne koncentracije za potencialno onesnaženo zemljo. |
| Ugotovitev dokazov o okoljski škodi | Postopek vrednotenja kandidatnih primerov znatne okoljske škode, ki jih potrdi kot primere znatne okoljske škode. Ta postopek je predhodna faza oblikovanja količinske opredelitve škode ter opredelitve in oblikovanja sanacijskih ukrepov za zemljišča ter primarnih, dopolnilnih in izravnalnih ukrepov za škodo na vodi in biotski raznovrstnosti (kadar je to potrebno). > Namen ugotavljanja dokazov je torej potrditi nastanek velike okoljske škode ali neposredne nevarnosti škodnih primerov glede na zahteve direktive ELD. |
| DRAŽNIK | To je poklicna dejavnost, ki je odgovorna za škodo in/ali neposredno nevarnost škode. Za ELD čl. 2, odst. 7. “poklicna dejavnost” pomeni vsako dejavnost, ki se opravlja v okviru gospodarske dejavnosti, podjetja ali družbe, ne glede na njen zasebni ali javni, pridobitni ali nepridobitni značaj. Za člen ELD. 2, odst. 6. “izvajalec” pomeni vsako fizično ali pravno, zasebno ali javno osebo, ki izvaja ali nadzoruje poklicno dejavnost ali, če je to določeno v nacionalni zakonodaji, na katero je bilo preneseno odločilno gospodarsko pooblastilo glede tehničnega delovanja take dejavnosti, vključno z imetnikom dovoljenja ali pooblastila za tako dejavnost ali osebo, ki registrira ali priglasi tako dejavnost. |
| Primer ELD in primer, ki ni primer ELD | Primer ELD je primer, v katerem je okoljska škoda ali neposredna nevarnost ugotovljena kot pomembna glede na zahteve direktive ELD. Primer, ki ni primer ELD, je primer, v katerem okoljska škoda v skladu z direktivo ELD ni nastala ali ni ugotovljena. |
| Okoljevarstvena škoda | Člen 2(1) ELD določa, da “okoljska škoda” pomeni: (a) škodo na zavarovanih vrstah in naravnih habitatih, ki je vsaka škoda, ki ima znatne škodljive učinke na doseganje ali ohranjanje ugodnega ohranitvenega stanja teh habitatov ali vrst. Pomembnost takih učinkov je treba oceniti glede na izhodiščno stanje ob upoštevanju meril iz Priloge I; Škoda na zavarovanih vrstah in naravnih habitatih ne vključuje predhodno ugotovljenih škodljivih učinkov, ki so posledica dejanja upravljavca, ki so ga izrecno odobrili ustrezni organi v skladu z določbami za izvajanje člena 6(3) in (4) ali člena 16 Direktive 92/43/EGS ali člena 9 Direktive 79/409/EGS ali, v primeru habitatov in vrst, ki niso zajeti v zakonodaji Skupnosti, v skladu z enakovrednimi določbami nacionalne zakonodaje o varstvu narave. (b) škoda zaradi vode, ki je vsaka škoda, ki bistveno negativno vpliva na: (i) ekološko, kemijsko ali količinsko stanje ali ekološki potencial zadevnih voda, kot je opredeljen v Direktivi 2000/60/ES, razen škodljivih učinkov, kadar se uporablja člen 4(7) navedene direktive; ali (ii) okoljsko stanje zadevnih morskih voda, kot je opredeljeno v Direktivi 2008/56/ES, če določeni vidiki okoljskega stanja morskega okolja niso že obravnavani v Direktivi 2000/60/ES. (c) škoda na zemljišču, ki je vsako onesnaženje zemljišča, ki ustvarja znatno tveganje, da bo zaradi neposrednega ali posrednega vnosa snovi, pripravkov, organizmov ali mikroorganizmov v, na ali pod zemljišče negativno vplivalo na zdravje ljudi. Glede vseh vidikov opredelitve pojma “okoljska škoda” glejte Obvestilo EU COM. | .
| Obvestilo COM EU | Obvestilo Komisije C(2021) 1860 konč. z naslovom “Smernice za zagotavljanje skupnega razumevanja pojma “okoljska škoda”, kot je opredeljen v členu 2 Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode” in objavljeno 25. marca 2021. |
| Immediate Management of Damage Factors | Obvestilo COM EU ga opredeljuje kot “vse izvedljive ukrepe za takojšen nadzor, obvladovanje, odstranitev ali drugo ravnanje z ustreznimi onesnaževali in/ali drugimi dejavniki škode, da se omejijo ali preprečijo nadaljnja okoljska škoda in škodljivi učinki na zdravje ljudi ali nadaljnje slabšanje storitev”. Skupaj s potrebnimi sanacijskimi ukrepi jih je treba sprejeti, ko je prišlo do okoljske škode (glej člen 6(1)(a) ELD). |
| Nevarna nevarnost nastanka škode | čl. 2, odst. 9 direktive ELD jo opredeljuje kot “zadostno verjetnost, da bo v bližnji prihodnosti nastala okoljska škoda”. |
| VPLIV | Neugodni učinki na referenčne koncepte naravnega vira v okviru ELD. |
| Predelnice ISPD | Tabele ISPD so tabele, ki se nanašajo na komponente IMPACT (vpliv), STATE (stanje), PRESSURE (pritisk) in DRIVER (dejavnik) modela DPSIR, ki je bil prilagojen za oceno okoljske škode in predlagan v smernicah in tabelah CAED. Za seznanitev z njihovo strukturo, vsebino in namenom glejte list "Explanatory notes". |
| PRAVA | Potencialni škodni dogodki in z njimi povezani potencialni škodni dejavniki, ki povzročajo NEVARNOST ali potencialni NEVARNOSTNI VPLIV na varovane naravne vire v skladu z direktivo ELD. Z drugimi besedami, PRESEŽEK predstavlja potencialne škodljive dogodke in potencialne škodljive dejavnike, zaradi katerih so zaščiteni naravni viri v okviru ELD izpostavljeni UČINKU ali potencialnemu UČINKU. |
| Odnosni pojmi1 | Obvestilo COM EU navaja: “Za vse tri kategorije naravnih virov opredelitev “okoljske škode” uporablja referenčni pojem za določitev, ali so škodljivi učinki pomembni. Za zaščitene vrste in naravne habitate je referenčni pojem ugodno stanje ohranjenosti teh vrst in habitatov. Za vode je to ekološko, kemijsko ali količinsko stanje ali ekološki potencial voda v skladu z okvirno direktivo o vodah in okoljsko stanje morskih voda v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji, ki imata različne razsežnosti. Za kopno so to tveganja za zdravje ljudi. Naloga teh referenčnih konceptov je zagotoviti parametre in merila, na podlagi katerih je mogoče preveriti pomembnost škodljivih učinkov. Koncepti zagotavljajo elemente, glede na katere je treba meriti škodljive učinke.” |
| Screening | Predhodno ocenjevanje primerov za ugotavljanje možne okoljske škode in neposredne nevarnosti nastanka škode ter zavračanje primerov nepotencialne okoljske škode in neposredne nevarnosti nastanka škode (od začetka). Presejalna faza je zelo zgodnja faza ocenjevanja (pred določitvijo indicev). Izvede se lahko brez izvedbe kakršnih koli ukrepov ugotavljanja/preiskave, torej le glede na prve razpoložljive informacije/podatke o dogodku in njegovih posledicah (učinki/posegi se ne ocenjujejo). Pregled se na primer izvede na podlagi informacij in podatkov, ki jih sporoči upravljavec ali organ z obvestilom, s katerim poroča o dogodku. Pregledovanje je lahko na primer koristno za okoljske inšpektorje, da prepoznajo morebitno okoljsko škodo ali neposredno nevarnost škode zaradi neskladnosti, odkritih med rutinskimi/nerutinskimi pregledi reguliranih/neurejenih lokacij. |
| STANJE | Osnovni pogoji naravnega vira, kot so opredeljeni v členu 1(1)(2)(a) Direktive o varstvu okolja, so v skladu s čl. 2. odst. 14 direktive ELD. Obvestilo EU COM vsebuje nekaj smernic o tem, kako določiti izhodiščno stanje. |
1 Glej Obvestilo EU COM C(2021) 1860 final.