NAMEN IN PODROČJE UPORABE

CILJ

Projekt CAED je namenjen zagotavljanju meril, metod in uporabnih orodij za izboljšanje sposobnosti pristojnih organov in strokovnjakov pri hitrem in učinkovitem določanju sledi in dokazov o okoljski škodi in neposredni nevarnosti škode, ki jo povzročajo okoljski dogodki, neskladnosti, prekrški in kazniva dejanja.
Predvideva se, da se lahko s takšnim okvirom postopkov, meril, metod ter orodij za načrtovanje in ocenjevanje za ugotavljanje okoljske škode in neposredne nevarnosti škode izboljša uspešnost preventivnih ali sanacijskih ukrepov. Namen tega vodnika je zagotoviti ta okvir z zagotavljanjem praktičnih orodij za podporo kompetentnim organom pri ugotavljanju morebitnih primerov okoljske škode v skladu z Direktivo o okoljski odgovornosti (ELD). Zgodnje prepoznavanje indicev o škodi lahko olajša hitro sprejemanje odločitev ter prihrani čas, prizadevanja in denar. Vodnik se zato osredotoča na predhodne ocene za ocenjevanje morebitnih primerov okoljske škode in neposredne nevarnosti škode v skladu z direktivo ELD.

SKOPIJA

Projekt Merila za ocenjevanje okoljske škode (CAED) se ukvarja predvsem z Direktivo 2004/35/ES o okoljski odgovornosti (ELD), ki zadeva okoljsko odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.
Projekt CAED se nanaša zlasti na okoljsko škodo, povzročeno naravnim virom, ki jih varuje direktiva ELD, in sicer zavarovanim vrstam in naravnim habitatom (vključenim v direktivi o habitatih in pticah), vodam (v okviru okvirne direktive o vodah in direktive o morski strategiji) in zemljiščem1 2. Poleg tega področje uporabe vključuje območja, ki jih varuje nacionalna zakonodaja (kot so zavarovana območja, nacionalni in regionalni parki, mokrišča) in mednarodne konvencije (RAMSAR).

Projekt CAED je zasnovan v upravnem postopku za ugotavljanje okoljske škode in neposredne nevarnosti škode ter je namenjen zgodnjim fazam ocenjevanja okoljske škode, imenovanim faza “ugotavljanja” ali “ugotavljanja okoljske škode”3.

 

1 Naravni viri, zaščiteni z direktivo ELD, so površinske celinske in prehodne vode, morske in obalne vode, podzemne vode, zavarovane vrste in naravni habitati (ali ustrezne vrste in naravni habitati na nacionalnih zavarovanih območjih), zemljišča.
2 Vplivi na zemljišča, ki jih povzročajo GSO in MGMO, niso vključeni.
3 Ta faza vključuje fazo aktivacije (organ dogodek odkrije/priglasi organu), fazo takojšnjega ukrepanja (organ dogodek razišče), fazo ocenjevanja (ugotovi se neposredna nevarnost škode in/ali škoda).
This site uses cookies from Google to deliver its services and to analyze traffic. Your IP address and user-agent are shared with Google along with performance and security metrics to ensure quality of service, generate usage statistics, and to detect and address abuse.