Vrednost vsakega kazalnika (v stolpcu OPOMBE), če je na voljo in ustrezna, in vrednost vsake skupine kazalnikov (v stolpcu OCENJEVANJE) lahko dajejo podatke v smeri ugotavljanja sledi okoljske škode (ali neposredne nevarnosti škode) ali proti njej ali pa zagotavljajo pomožne podatke/informacije (za boljše razumevanje primera), odvisno od preiskovanega primera.
Pri iskanju indicev okoljske škode, odvisno od primera, so lahko vrednosti kazalnikov’in skupine kazalnikov:
- PRIMERNO za ugotavljanje sledi okoljske škode; ali
- neprimerno za ugotavljanje znakov okoljske škode; ali
- AUKCIJSKI podatki/informacije; ali
- NI DOSTOPNI podatki/informacije (v tem primeru se lahko oceni in izrazi možnost/upravičenost/potrebe/koristi zbiranja/zahteve po dodatnih podatkih/informacijah za opredelitev sledi okoljske škode); ali
- nepomembni podatki/informacije (v tem primeru se kazalnik ne sme upoštevati)
Sestava preglednic ISPD po fazi pregleda na podlagi razpoložljivih podatkov in informacij je lahko pripravljalna za opredelitev indicev okoljske škode.
Po sestavi tabel ISPD za vsako sestavino modela ISPD se najprej izvede ocena za vsak cilj vrednotenja. Temu sledi vmesna ocena, pri čemer se upošteva relativni pomen vsakega cilja vrednotenja za vmesno oceno.
Rezultat vmesne presoje je lahko:
- ZNAČILO ŠKODE: vrednosti, ki jih privzamejo kazalniki, so takšne, da zagotavljajo uporabne podatke in informacije za ugotavljanje sledi okoljske škode, ali pa so določeni precej ugodni kazalniki; ali
- OBSTOJNOST ZNAČIL O OKOLJSKI ŠKODI: vrednosti, ki jih privzamejo kazalniki, so takšne, da ne zagotavljajo uporabnih podatkov in informacij za opredelitev znakov okoljske škode, ali pa so določeni neugodni kazalniki; ali
- PODATKI/INFORMACIJE ZA OPREDELITEV KLJUČEV ŠKODE NISO USTREZNI: ni zadostnih podatkov ali informacij, ki bi omogočali presojo. V tem primeru je treba oceniti in izraziti možnost/upravičenost/potrebe/koristi zbiranja/zahteve po dodatnih podatkih/informacijah z nadaljnjimi preiskavami.
Možno je, da je mogoče presojo o obstoju sledi okoljske škode izoblikovati tudi samo na podlagi kazalnikov, ki se nanašajo na komponenti VPLIV in STANJE. Če te presoje ni mogoče doseči zaradi pomanjkanja zadostnih podatkov in informacij iz sestavin IMPACT in STATE, so lahko podatki in informacije, ki se nanašajo na sestavino PRESSURE, temeljnega pomena za opredelitev sledi okoljske škode. Medtem ko je, kot je bilo že omenjeno, komponenta DRUŽBA uporabna predvsem za ugotavljanje in preverjanje vzročne povezave med škodljivimi učinki in poklicno dejavnostjo.
Ugotovljeni in v končni presoji izraženi znaki okoljske škode so lahko dveh vrst (glej sliko 4):
- Ključi o naravnih virih (CNR): temeljijo na opredelitvi možnih trajnih škodljivih učinkov na naravne vire, ki izhajajo iz kombinacije kazalnikov komponente STANJE, ki predstavlja izhodiščno stanje vira, in komponente UČINKI, ki kaže na škodljive učinke, ki jih povzročajo škodljivi dogodki in dejavniki škode (PRESEŽEK);
- Ključni kazalniki škodljivega dogodka in škodljivih dejavnikov + naravni vir (CD+CNR): na podlagi opredelitve nevarnosti in velikosti škodljivih dogodkov in škodnih dejavnikov (s kazalniki komponente PRESOJA) v kombinaciji z minimalno ravnjo informacij o škodljivih učinkih na naravne vire (s kazalniki komponent VPLIV in STANJE). V takem primeru lahko kombinirana raven informacij (CD+CNR) predstavlja zadostno raven za opredelitev sledi okoljske škode.
Faza določanja indicev okoljske škode se torej lahko izvede s preiskavo CNR in/ali CD+CNR.
Ko se ugotovijo sledi, bi se preiskava nadaljevala in tabela ISPD se lahko še vedno uporablja ter napolni s podatki in informacijami, sicer se v odsotnosti sledi zadeva vloži kot “zadeva, ki ni povezana z ELD”. Na naslednji sliki 5 je prikazan opisani postopek.
Pomnilnik: vrednotenje zbranih podatkov in informacij v zvezi s kazalniki je v pristojnosti uporabnikov. Navodila za kakršno koli vrednotenje rezultatov iz stolpcev “Opis”, ki jih je treba navesti v stolpcih “Vrednotenje” in “Vmesna presoja”, niso podana.
Pomnilnik: merila za vrednotenje posameznega kazalnika ali skupine kazalnikov, na podlagi katerih se lahko ugotovi neposredna nevarnost škode ter sledi in dokazi o okoljski škodi, ni mogoče navesti kot predlogo, saj je lahko odvisno od primera do primera. Vendar so kazalniki, ki so uporabni za ugotavljanje neposredne nevarnosti škode, sledi in dokazi o škodi obarvani in opremljeni s simbolom.