Prvo poročilo CAED vsebuje predlog novega pristopa za upravni postopek ugotavljanja okoljske škode in neposredne nevarnosti škode, ki ga sestavljajo trije postopkovni koraki: postopek pregleda, ugotavljanje sledi in ugotavljanje dokazov.
Vključeval je zbirko 32 študij primerov “primerov ELD” in “primerov, ki niso primeri ELD” v državah članicah, da bi ugotovili skupne in različne pristope ugotavljanja in ocenjevanja z regulativnega, praktičnega in tehnološkega vidika. Predstavljene so bile študije primerov, ki prikazujejo, kako se “indici” in “dokazi” o okoljski škodi in nevarnosti škode odkrivajo, določajo in ocenjujejo.
Analiza 32 študij primerov je pokazala, da med državami članicami obstajajo velike razlike glede načina ocenjevanja okoljske škode, ki so v glavnem odvisne od izvajanja (zlasti v delih spremljanja in ocenjevanja) Direktive o habitatih, Direktive o pticah, Okvirne direktive o vodah in obstoja ali neobstoja nacionalnega zakona za varstvo zemljišč.
Glavni izzivi pri izvajanju direktive ELD, ki so opredeljeni v poročilu, se nanašajo na opredelitev in merjenje "znatnih škodljivih učinkov" ter pomanjkanje/skromnost ustreznih meril ali pragov za hitro in natančno oceno ter učinkovito sanacijo.
Ta praktični vodnik je izdelek drugega leta projekta, posodobljen in nadgrajen v sedanjo in končno različico v četrtem letu projekta. Pripravila ga je projektna skupina, zbrana v okviru Evropske mreže za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (mreža IMPEL). Projektno skupino so sestavljali različni izkušeni strokovnjaki, ki so pokrivali ustrezne predpise, kot so direktiva ELD in druge nacionalne zakonodaje, delali pa so na različnih tehničnih področjih in imeli različne poklicne izkušnje.
V drugem letu projekta CAED je projektna skupina zbrala in analizirala obstoječe kazalnike in diagrame poteka, vključene v obstoječe smernice EU’s in smernice posameznih držav, povezane z direktivo ELD, da bi si ustvarila celovito sliko o vsebini sedanjih smernic, postopkov in podpornih orodij za določitev ocene okoljske škode (glej Reference). Predlagan je bil nov metodološki pristop, ki temelji na modelu DPSIR (Driver, Pressure, State, Impact and Response), prilagojenem za oceno okoljske škode. Izdelana so bila praktična orodja, kot so diagrami odločanja, kontrolni seznami in preglednice kazalnikov za pomoč pri zgodnji fazi ocenjevanja morebitnih primerov okoljske škode. Pričakuje se, da je uporaba kazalnikov, kvalitativnih ali kvantitativnih, ter diagramov poteka in kontrolnih seznamov za podporo in usmerjanje postopka odločanja uporabna za pregledovanje primerov ELD in primerov, ki niso ELD, ter za prepoznavanje in določanje indicev in dokazov o škodi in neposredni nevarnosti škode s strani strokovnih uporabnikov ELD in uporabnikov, ki niso strokovnjaki ELD, namesto strokovne presoje (ki lahko posreduje, kadar je potrebno).