Kot že omenjeno, je treba za določitev okoljske škode preveriti dokaze o takšni škodi.
Vendar sta lahko ocena in sklepanje o tem, ali je nastala okoljska škoda, zahtevna in zapletena ter trajata daljše obdobje. Zato je lahko zgodnje prepoznavanje indicev o okoljski škodi dragoceno za lažje preverjanje verjetnosti nastanka okoljske škode, preden se ta sredstva namenijo.
V praksi gre za predhodno opredelitev tistih elementov, ki ob oceni v predhodni fazi preiskave kažejo na možno prisotnost okoljske škode, in usmerjanje preiskave v fazo ugotavljanja dokazov.
Dejansko so ob obstoju enega ali več indicev o škodi potrebne druge preiskave za potrditev obstoja dokazov o škodi. Nasprotno pa se lahko ocena okoljske škode na podlagi direktive ELD konča s prijavo primera kot “primer brez direktive ELD”, kar pomeni primer, v katerem okoljska škoda na podlagi direktive ELD ni nastala ali ni določena (glej odstavek 1.6 – Terminologija). Poleg tega je treba v primeru nezadostnih podatkov ali informacij za presojo oceniti možnost/upravičenost/potrebe/koristi zbiranja/zahtevanja dodatnih podatkov/informacij z nadaljnjimi preiskavami.
Vendar so v tabele ISPD poleg kazalnikov za ugotavljanje sledi okoljske škode vključeni tudi kazalniki, ki vam za njihovo opredelitev ali analogijo neposredno zagotavljajo dokaze o okoljski škodi. Poleg teh kazalnikov dokazov je treba opozoriti tudi na to, da lahko tudi nekateri kazalniki za indice sami po sebi predstavljajo veliko verjetnost okoljske škode, kadar je njihova vrednost velika.
Zato lahko korake predhodne presoje, in sicer pregledovanje in opredelitev indicev škode, namesto strokovne presoje izvedejo tudi nestrokovni uporabniki, in sicer zaradi te metodologije, ki temelji na uporabi modela DPSIR, prilagojenega ocenjevanju okoljske škode, ki ga spremlja uporaba tabel ISPD vnaprej določenih kazalnikov, uporabnih za oceno morebitnih primerov ELD. Namesto tega je treba dokaze o škodi v okviru ELD določiti s strokovno presojo za ocene biotske raznovrstnosti, upravljanje in spremljanje voda ter onesnaževanje tal, za katere lahko metodologija DPSIR, prilagojena za ocenjevanje, in tabele ISPD predstavljajo koristno orodje in metodološko vodilo za njihovo strokovno presojo.
Pomnilo: tabele ISPD se lahko uporabljajo med celotno preiskavo. To pomeni, da se lahko tabele ISPD uporabljajo in polnijo s podatki, informacijami in ocenami od faze pregleda do ugotavljanja okoljske škode.
Za vsako sestavino modela ISPD so bile razvite tabele ISPD s kazalniki, v katerih so bili v stolpcih opredeljeni naslednji elementi:
- CILJ: vsebuje cilj vrednotenja vsake skupine kazalnikov;
- INDIKATORJI: vsebuje opredelitev vsakega kazalnika;
- OPIS: vsebuje opis morebitnih kazalnikov’kvalitativnih/kvantitativnih vrednosti (kvantitativne vrednosti so lahko pragovi pomembnosti);
- ZNAČILNOSTI: vsebuje vrednosti kazalnika’za preiskovani primer;
- EVALUACIJA: vsebuje vrednotenje vsake skupine kazalnikov, razvrščenih po ciljih;
- Vmesna ocena: vsebuje vmesno oceno preiskovanega primera.
Pomnilo: tabele ISPD niso izčrpne, tj. glede na potrebe uporabnika je mogoče dodati kazalnike za posamezne primere, če bodo razvrščeni glede na cilj vrednotenja.