Model DPSIR, prilagojen za ocenjevanje okoljske škode

Vrednotenje okoljske škode lahko koristi od ocene izbranih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov/parametrov (ali indeksov).
Ti kazalniki lahko izhajajo iz kazalnikov, ki se uporabljajo za presojo vplivov na okolje, ali iz kazalnikov, vključenih v mednarodne standardne priročnike ali tehnične predpise EU’in držav’ o vplivih na zaščitene vrste in naravne habitate, vodo in tla.
V nadaljevanju je opisana nova metodologija za okoljsko škodo v okviru direktive ELD, ki temelji na združevanju kazalnikov okoli posebnih ciljev vrednotenja, usklajenih z modelom DPSIR (Driver, Pressure, Source, Impact, Response).

Vrednotenje okoljske škode v skladu z direktivo ELD temelji na študiji škodljivega dogodka in vključuje, opredelitev in opis dejavnikov škode, določitev vzročne povezave med poklicno dejavnostjo/škodljivim dogodkom/dejavniki škode in škodljivimi učinki ter predvsem določitev, ali so škodljivi učinki glede na izhodiščne pogoje varovanega naravnega vira verjetno ali pomembni v skladu z zahtevami direktive ELD.
Ugotavljanje okoljske škode lahko temelji na izbranih kazalnikih, ki opisujejo, prvič, škodljive učinke na izhodiščne razmere naravnega vira (predpogoj za nastanek okoljske škode) in, drugič, značilnosti škodljivega dogodka in dejavnikov škode.
Predlagan je nov metodološki pristop, prilagojen pristop DPSIR, ki lahko olajša enostavno in standardizirano določanje okoljske škode.
Model DPSIR je Evropska agencija za okolje (EEA) sprejela kot splošno referenco za celostni pristop v postopkih poročanja o stanju okolja, ki se izvajajo na kateri koli evropski ali nacionalni ravni. Model predlaga splošno referenčno strukturo za predstavitev niza elementov in odnosov, ki so značilni za katero koli okoljsko temo, in jo povezuje s politikami, povezanimi z njo.

Struktura modela DPSIR je sestavljena iz različnih elementov, ki so med seboj povezani z vzročno-posledičnimi odnosi (glej sliko 2):
•   DAVNIK: ukrepi, tako antropogeni kot naravni, ki lahko določajo pritiske na okolje;
•   PRITISK: pritiski, ki jih na okolje povzročajo determinante;
•   STANJE: fizikalne, kemične in biološke lastnosti okoljskih virov;
•   VPLIV: negativni učinki na ekosisteme, zdravje ljudi in živali ter gospodarstvo;
•   ODZIV: odzivi in vladni ukrepi, ki se izvajajo za odpravo okoljskih pritiskov in vplivov.

Figure 2 - DPSIR model applied to Environmental Impact Assessment.

Za prilagoditev modela DPSIR za določanje okoljske škode je cikel obrnjen, od UČINKA k DOVOLJENJU, kot je prikazano na sliki 3 in opisano spodaj¹:
-VPLIV: škodljivi učinki na referenčne koncepte naravnega vira, ki nastanejo zaradi škodnega dogodka in dejavnikov škode;
- STANJE: izhodiščne razmere glede na referenčne pojme in druge značilnosti naravnega vira, na katere vplivajo škodljivi učinki škodnega dogodka in škodnih dejavnikov;
- ŠKODA: škodljivi pojav in škodljivi dejavniki, ki jih povzroča VOZILO in ki lahko povzročijo potencialno okoljsko škodo v okviru ELD na naravnem viru;
- DRUŽBENI DEJAVNIK: poklicne dejavnosti iz Priloge III k direktivi ELD in druge poklicne dejavnosti (v primeru napake ali malomarnosti²), ki povzročajo škodljive dogodke in škodljive dejavnike.
- Sanacija: sanacijski ukrepi, ki jih mora odgovorni nosilec dejavnosti, ki je povzročil okoljsko škodo, izvesti, da se naravni vir povrne v izhodiščno stanje ali se mu približa (primarna sanacija) ali, če to ni mogoče, poseže po dopolnilni in nadomestni (za vmesno izgubo) sanaciji.

ISDPR MODEL - sen_ars

Celotok DPSIR je obrnjen, saj so pri določanju sledi in dokazov o okoljski škodi najpomembnejši in primarni podatki in informacije, ki jih je treba zbrati, povezani s škodljivimi učinki (IMPACT) na naravne vire v primerjavi z njihovim izhodiščnim stanjem (STATE), tudi po incidentu, ko imate znanje o škodnem dogodku in dejavnikih škode, vendar morda ne poznate škodljivih učinkov na naravne vire. Nadalje ugotavljanje in določanje velikosti in nevarnosti škodljivega dogodka in škodljivih dejavnikov (PRISPEVEK) prispeva k ugotavljanju sledi okoljske škode, kadar ni dovolj podatkov in informacij o škodljivih učinkih na naravne vire.
Nazadnje se podatki in informacije o škodljivih pojavih in škodljivih dejavnikih (PRESEŽEK) ter o škodljivih učinkih (UČINKI) v primerjavi z značilnostmi poklicne dejavnosti (DRIVER) uporabljajo za oceno vzročne povezave med poklicno dejavnostjo in škodljivimi učinki. Tabela DRIVER namreč vključuje kazalnike, ki pomagajo določiti odgovorno poklicno dejavnost bodisi v primerih, ko je škodljivi pojav znan ali pa je sprva neznan.
Prilagojeni model DPSIR, prilagojen za ugotavljanje okoljske škode (v nadaljnjem besedilu: “Model ISPD”), se zato lahko uporablja od začetne faze ocenjevanja, npr. ali so informacije o poklicni dejavnosti znane ali neznane, do konca postopka ocenjevanja, tj. med celotnim postopkom ugotavljanja okoljske škode.
Pomnilo: vsebina komponente ODGOVOR ni bila razvita v tej fazi projekta.
Vsaka sestavina (in sicer vsako polje na sliki 3) Modela ISPD lahko “vsebuje” podatke in informacije, ki jih je mogoče oceniti za prepoznavanje in določanje predvsem indicev o škodi, da se ugotovi, ali je nadaljnja preiskava dokazov o okoljski škodi v okviru ELD upravičena ali ne, drugič za prepoznavanje in določanje dokazov o škodi. Vendar se lahko, kot je razvidno iz slike 3, dokazi o škodi v nekaterih primerih prepoznajo in določijo neposredno, ne da bi bilo treba opredeliti sledi, kadar informacije, ki so na voljo v zgodnji fazi preiskave, zadostujejo za določitev pomena škodljivih vplivov na naravni vir v skladu z direktivo ELD.
Zato se lahko vsaka sestavina modela ISPD opiše z vnaprej določenimi seznami kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, da se na podlagi vrednotenja vrednosti podatkov in informacij o kazalnikih izvede določanje sledi in dokazov o okoljski škodi.
Kazalnike, ki opisujejo različne sestavne dele DPSIR, je mogoče glede na cilje, ustreznost in pomembnost opisati tudi v tabelah ISPD, da bi lahko ocenili primer ter določili sledi in dokaze okoljske škode³.

1 Podoben pristop je predlagan v smernici AA.VV.- “Metodologie e criteri di riferimento per la valutazione del danno ambientale ex parte sesta del Dlgs 152/2006” - Linee Guida SNPA 33/2021” za oceno okoljske škode na vodi. V tem praktičnem vodniku je bila ta metoda revidirana in razširjena za ocenjevanje škode na vseh naravnih virih.
2 V direktivi ELD je ureditev odgovornosti na podlagi krivde za druge dejavnosti, ki niso navedene v Prilogi III, navedena samo za škodo na biotski raznovrstnosti (glej odstavek 5.3 spodaj). Kakor koli že, v tem praktičnem vodniku je bil režim odgovornosti na podlagi krivde iz direktive ELD razširjen na škodo na vodi in zemljišču, pri čemer se sklicuje na nekatere nacionalne zakonodaje.
3 V tabelah je bila v ta namen uporabljena oznaka barv in simbolov.