Škoda je v direktivi ELD opredeljena kot “merljiva škodljiva sprememba naravnega vira ali merljivo poslabšanje storitve naravnega vira, ki se lahko pojavi neposredno ali posredno”. Nastanek škode ne sproži obveznosti, vendar pa je v skladu z obvestilom EU COM razumevanje pojma škoda bistveno za razumevanje okoljske škode.
V obvestilu so opisani štirje pojmi v opredelitvi pojma “škoda”:
1. Materialni obseg prizadetega – naravni vir ali storitev. Naravni viri so v direktivi ELD podrobneje opredeljeni kot zaščitene vrste in naravni habitati, voda in zemljišče. Storitve naravnih virov pomenijo “funkcije, ki jih opravlja naravni vir v korist drugega naravnega vira ali javnosti”.
2. Neugodni učinki – škodljiva sprememba ali poslabšanje samega naravnega vira in storitve v zvezi z naravnim virom. Neugodni učinki za vsako vrsto okoljske škode so navedeni v Obvestilu s sklicevanjem na nekatere pojme, ki so v njem navedeni kot “referenčni pojmi” (glej odstavek 3.1 zgoraj), od katerih so mnogi navedeni ali omenjeni v Prilogi I in Prilogi II k direktivi ELD. Pojem “škoda” ni samostojen in ga je treba brati v luči opredelitve “okoljske škode”. Zato morajo na primer poslabšanje storitev, ki jih zagotavlja voda, spremljati znatni škodljivi učinki na stanje zadevnih voda.
3. Obseg škodljivih učinkov – škodljiva sprememba ali poslabšanje morata biti merljiva.
4. Načini, na katere se pojavijo škodljivi učinki – neposredno ali posredno, npr. neposredna uporaba onesnaževala na zemljišču ali v njem, ki povzroči znatno tveganje za zdravje ljudi, ali razpršitev onesnaževala iz zraka na zemljišče, ki nato posredno pomeni znatno tveganje za zdravje ljudi.
Ti referenčni pojmi so vključeni v ustrezne preglednice IMPACT in STATE tega praktičnega vodnika za ocenjevanje sledi okoljske škode.