Umetnost. 2, odst. 9 direktive ELD opredeljuje “neposredno nevarnost škode” kot “zadostno verjetnost, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti”.
Drugi kontrolni seznam, vključen v praktične preglednice, se lahko uporablja za ugotavljanje primerov neposredne nevarnosti okoljske škode v skladu z direktivo o okoljski odgovornosti (ELD).
Za oceno obstoja neposredne nevarnosti škode je treba uporabiti osnovni model vir-cesta-receptor (SPR). Osnovni model je sestavljen iz iskanja povezav med viri-ceste-receptorji. Če je povezava SPR potrjena, je treba upoštevati neposredno nevarnost škode.
Model SPR, ki se uporablja za oceno neposredne nevarnosti škode, mora nato upoštevati vse dejanske škodljive dogodke (primarne vire, sekundarne vire itd.), vse dejanske in možne poti (neposredne in posredne) ter vse dejanske in možne sprejemnike/ciljne snovi med naravnimi viri, ki jih varuje direktiva ELD.
Ugotovitev neposredne nevarnosti nastanka škode pomeni, da mora upravljavec sprejeti preventivne ukrepe za preprečitev škode. Pojem neposredne nevarnosti škode je torej povezan z razvijajočim se ali potencialno razvijajočim se stanjem in ne s stabilnim in stalnim stanjem.
Drug pomemben vidik opredelitve neposredne nevarnosti škode je, da so naravni viri lahko že izpostavljeni škodljivim dejavnikom (škodljivi učinki so se že pojavili) ali pa jim grozi izpostavljenost škodljivim dejavnikom (škodljivih učinkov še ni).
Po tem vidiku ocena neposredne nevarnosti škode omogoča uporabo previdnostnega načela, ki pomeni naslednji koncept: če ne bodo sprejeti nobeni preventivni ukrepi, ali lahko rečem, da do okoljske škode nedvomno ne bo prišlo?
Posledično je mogoče uporabiti previdnostno načelo namesto ugotavljanja, ali lahko škodljivi učinki postanejo dovolj veliki, da bodo v bližnji prihodnosti povzročili okoljsko škodo.
V zvezi s tem je treba v skladu z odstavkom 2.2.2. 72 obvestila EU COM(2021) 1860 konč. piše, da za namene uporabe preventivnih ukrepov in takojšnjega obvladovanja škodljivih dejavnikov potreba po hitri oceni pomeni, da se bo treba zanašati na hitro dostopne informacije in sklepati na njihovi podlagi. Splošne informacije o naravi škodljivih dejavnikov in izpostavljenosti naravnega vira njihovim škodljivim učinkom bodo pogosto ključnega pomena, saj morda ni časa čakati, da bi se pojavile podrobnosti za posamezno lokacijo. V takšnih okoliščinah je potrebna uporaba previdnostnega načela.
Poleg tega je v opombi 92 obvestila EU COM(2021) 1860 konč. navedeno, da je v nekaterih situacijah zelo težko oceniti pomembnost okoljske škode in zlasti njeno neposredno nevarnost. Razlogi za to so lahko različni, na primer pomanjkanje informacij v izrednih razmerah. V teh primerih ima lahko previdnostno načelo ključno vlogo, saj upravičuje posredovanje na podlagi utemeljenega prepričanja. Omogočilo bo izvedbo potrebnega preventivnega ukrepa in začetek ustreznega upravnega postopka.
Za oceno neposredne nevarnosti okoljske škode je treba preveriti naslednjih 5 elementov:
1) prisotnost tekočega škodnega dogodka ali dejavnikov škode, ki so še vedno aktivni (tj. prisotnost razvijajočega se ali potencialno razvijajočega se stanja)
2) prisotnost naravnih virov ELD, ki bi lahko bili oškodovani
3) prisotnost dejanskih ali potencialnih poti izpostavljenosti, ki povezujejo škodljivi dogodek in/ali škodljive dejavnike z naravnimi viri ELD, ki jim je mogoče škodovati
4) skladnost škodljivih dejavnikov in/ali škodljivih učinkov z referenčnimi pojmi (v skladu z direktivo ELD) naravnih virov ELD, ki bi lahko bili oškodovani
5) prisotnost “zadostne verjetnosti, da bo v bližnji prihodnosti nastala okoljska škoda”, ki se lahko oceni glede na 5 podelementih, kot so:
5.a Obdobje trajnosti škodljivega dogodka in škodljivih dejavnikov (ta podelement postane pomemben, če škodljivi dogodek in škodljivi dejavniki ne ugasnejo hitro, temveč ostanejo aktivni še nekaj časa);
5.b Pogostost škodnega dogodka (če škodni dogodek ni enkratna emisija, dogodek ali incident) in dejavniki škode (Ta podelement postane pomemben, če je škodni dogodek enkraten, vendar resen, ali če škodni dogodek ni resen, vendar je večkraten in pogost skozi čas);
5.c Velikost, obseg in nevarnost dejavnikov škode glede na naravni vir ELD1 (Ta podelement postane pomemben, če velikost, obseg in nevarnost dejavnikov škode lahko znatno vplivajo na naravni vir ELD);
5.d Bližina naravnega vira ELD glede na škodljivi dogodek in/ali škodljive dejavnike (ta podelement postane pomemben, če je naravni vir ELD blizu in dosegljiv zaradi škodljivega dogodka in/ali škodljivih dejavnikov); in
5.e Stopnja izpostavljenosti naravnega vira ELD glede na škodljive dejavnike (Ta podelement postane pomemben, če je naravni vir ELD ranljiv in zelo izpostavljen (količinsko in časovno) škodljivim dejavnikom).
Prvi 4 elementi omogočajo oceno pogojev za obstoj morebitne neposredne nevarnosti škode (predhodno preverjanje), medtem ko 5. element (preverjanje za določitev “zadostne verjetnosti, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti”), ki ga sestavlja 5 podelementov, omogoča oceno, ali obstaja zadostna verjetnost, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti, torej ali obstaja neposredna nevarnost škode.
Skupna ocena 5 podelementov lahko povzroči pogoj zadostne verjetnosti, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti. Vsak od njih je lahko posamično v stanju nastanka zadostne verjetnosti, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti (glej praktične tabele), vendar je potrebna njihova skupna ocena. To pomeni, da je treba oboje:
- Neposredna nevarnost nastanka škode ne more izhajati samo iz posameznega podelementa in
- Neposredna nevarnost škode lahko nastane, tudi če vsi podelementi niso v ustreznem stanju.
Glede na oceno zgornjih petih elementov se lahko previdnostno načelo uporabi v nekaterih primerih, zlasti v okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1. 72 in opombi 92 obvestila EU COM(2021) 1860.
V zvezi s tem bi bilo morda koristno razmisliti o možnosti, da se v nekaterih primerih koncepta indicev in dokazov uporabita tudi za neposredno nevarnost nastanka škode. Dejansko lahko predstavljata dva različna sprožilca za posredovanje v okviru postopkov za preventivne ukrepe, predvidenih v členu 3(1)(2)(a) Direktive o preprečevanju korupcije. 5 direktive ELD2.
Dejansko lahko ugotavljanje indicev o neposredni nevarnosti nastanka škode ustreza ugotavljanju neposredne nevarnosti nastanka škode z uporabo previdnostnega načela, medtem ko lahko dokazi o neposredni nevarnosti nastanka škode ustrezajo ugotavljanju neposredne nevarnosti nastanka škode brez uporabe previdnostnega načela.
Zlasti v okoliščinah, kot so navedene v odst. 72 in opombi 92 obvestila EU COM(2021) 1860, je lahko ugotovitev sledi neposredne nevarnosti nastanka škode utemeljen dokaz za sprožitev posredovanja s postopki preventivnih ukrepov v skladu z direktivo ELD3 4.
Pomnilo: Postopek ugotavljanja neposredne nevarnosti v skladu z direktivo ELD ne sme omejevati okoljskih uradnikov (na terenu) ali upravljavca, da sprejmejo kakršne koli takojšnje in
situ ukrepe (kot so ukrepi v sili, zadrževanje in ublažitev), če menijo, da je to potrebno, in nato o tem obvestijo pristojni organ ELD.
2 Ukrepi za izredne razmere, zadrževanje in ublažitev, ki se izvajajo med dogodkom in takoj po njem, lahko ustrezajo ukrepom za preprečevanje okoljske škode.
3 Zlasti pri uporabi previdnostnega načela je treba upoštevati še en pomemben element: v nekaterih okoliščinah se lahko ugotovi neposredna nevarnost škode, tudi če naravni vir še ni prizadet.
4 Razlika z namigi o okoljski škodi je v tem, da predstavljajo sprožilec za izvedbo nadaljnjih preiskav in ocene primerov in ne za izvedbo sanacijskih ukrepov.