Voda in zemlja

Upravljanje onesnaženih območij je proces, ki v državah članicah poteka različno hitro. To je deloma posledica razlik v zakonodaji, ki pomenijo različne opredelitve, kot so na primer "potencialno onesnažena območja", "onesnažena območja", "sanirana območja". Zato je Evropska komisija-JRC skupaj z mrežo EEA-EIONET sprožila pobudo za iskanje skupnih opredelitev in raziskavo v državah članicah leta 2018 (https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/statuslocal-soil-contamination-europe-revision-indicator-progress-management-contaminated-sites), na podlagi katere je bilo opredeljenih 6 statusov območij.

Podzemna voda je in ostaja dragocen vir za okolje in različne človekove dejavnosti. Okoljski in antropogeni pritiski na ta vir med drugim vključujejo: podnebne spremembe (suše, poplave itd.), (prekomerno) črpanje in onesnaževanje (točkovno in razpršeno). Ponovna uporaba vode, vodni blažilniki in infiltracija so nekateri od možnih ukrepov za zmanjšanje naših potreb po sveži podzemni vodi in dopolnitev njenih zalog. Kljub temu bosta vrtanje in črpanje podzemne vode še naprej potrebna za različne namene. Pomanjkanje podzemne vode ni več izključno problem sušnih ali sredozemskih držav. Nedavna daljša sušna obdobja so večkrat jasno pokazala, da je treba v vseh državah članicah in državah v Evropi skrbno upravljati zaloge podzemne vode (odvzem in polnjenje).

Več raziskovalnih organov se že vrsto let ukvarja s spremljanjem kitov, pri čemer za opazovanje uporabljajo velika plovila in trajekte. Dve glavni evropski mreži sta mreža FLT MED, ki jo vodi ISPRA, in atlantska mreža, ki jo vodi ORCA (ki vsako leto objavi "stanje evropskih kitov"). Mreže se širijo tudi na južne države Sredozemlja (kot sta Tunizija in Maroko). Obstaja velika potreba, da se vsi vodje skupin različnih raziskovalnih organov srečajo in okrepijo sodelovanje, najboljše prakse, izboljšajo skupni protokol raziskav in spremljanja ter razširijo obseg raziskav.

Art. 4 Okvirne direktive o vodah (WFD) države članice med drugim zavezuje, da zaščitijo, izboljšajo in obnovijo vsa telesa podzemne vode, da bi do decembra 2015 dosegli dobro stanje podzemne vode, ter da izvedejo potrebne ukrepe za zaustavitev vsakega pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracije onesnaževal. Dejansko pa je bilo leta 2015 25 % teles podzemne vode v EU (in npr. 36 % v Nemčiji) kemijsko v slabem stanju, predvsem zaradi onesnaženja z nitrati in pesticidi iz kmetijstva. Poleg tega je glede na poročilo agencije EEA iz leta 2018 skupna površina teles podzemne vode z ugotovljenim trendom naraščanja onesnaženosti še vedno skoraj dvakrat večja od površine z obrnjenim trendom (9,9 % proti 5,9 % površine).

Projekt (SWETE-Safeguarding the Water Environment Throughout Europe, faze I-V) je namenjen oblikovanju skupnega razumevanja naših regulativnih pristopov, vzpostavitvi mrež strokovnjakov in razvoju skupnih virov za povečanje tehnične odpornosti na področju vodnega okolja (in zlasti izvajanja okvirne direktive o vodah (WFD). Faza VII programa SWETE in projekt Trajnostno širjenje tal 2021 se osredotočata na preučevanje sposobnosti tal za sprejemanje onesnaževal iz dejavnosti širjenja tal.

Cilj tega delovnega paketa je pomagati državam članicam pri prehodu na krožno gospodarstvo v okviru vodnega cikla. Z izmenjavo dobrih praks pri upravljanju vode v mestih, industriji in proizvodnji hrane v smislu uporabe vode in ponovne uporabe (uporaba očiščenih odpadnih voda kot alternativnega vira vode) naj bi opredelili in izboljšali rešitve v smislu učinkovitosti rabe vode (ob upoštevanju vidikov kakovosti in količine), ki lahko prispevajo k rešitvam brez onesnaževanja.

V sklepih Sveta o boju proti okoljskemu kriminalu (8. december 2016) je bila priznana vloga IMPEL v boju proti okoljskim kaznivim dejanjem, vendar je skupna opredelitev "kaznivih dejanj zoper vodo" zahtevna naloga. Poleg tega se kazniva dejanja, povezana z vodo, zaradi odsotnosti sistematičnega analitičnega pristopa pogosto prekodirajo pod druga kazniva dejanja - kot so goljufije, korupcija, trgovina z ljudmi, ponarejanje dokumentov in terorizem. Narava in obseg tovrstnih dejavnosti sta še vedno razmeroma neznana. Na podlagi tega je namen tega predloga povečati znanje o kaznivih dejanjih, povezanih z vodo, z vključitvijo skupnosti IMPEL v projekt, namenjen zbiranju in izmenjavi informacij o tej temi, njeni prisotnosti, dojemanju in upravljanju v pristojnih organih.

Cilj projekta je vzpostaviti podlago za razvoj avtonomnih dejavnosti medsebojnega pregleda v nacionalnih mrežah okoljskih organov in agencij. Uporablja se lahko kot instrument za izboljšanje lastne uspešnosti z dialogom, sodelovalnim soočanjem in izmenjavo dobrih praks med kolegi, ki pripadajo isti mreži.

Rudarska dejavnost je že od nekdaj vir surovin za človeka, hkrati pa je povzročila številne okoljske težave. Ogromne količine rudarskih odpadkov, ki so pogosto zapuščeni, so vir onesnaževanja ter območja geotehnične in hidrogeološke nestabilnosti. Danes je Evropska komisija po številnih nesrečah, povezanih z rudarskimi dejavnostmi, sprejela Direktivo 2006/21/ES o ravnanju z odpadki iz rudarskih dejavnosti (t. i. rudarska direktiva), ki je spremenila Direktivo 2004/35/ES.

Evropska komisija je podjetje IMPEL zaprosila, da razširi in uporabi svoje regulativne zmogljivosti v skupini strokovnjakov za vode in zemljišča. Učinkovito upravljanje vodnih in zemljiških virov (tako kakovosti kot količine) temelji na dobrem načrtovanju in izvajanju, ki temelji na podatkih, informacijah in strokovni presoji. Bistveno je, da gospodarska rast v vsaki državi članici podpira načrtovano trajnostno varstvo in rabo vodnih in kopenskih virov. Poleg tega pobuda ECA, ki jo spodbuja Evropska komisija, postavlja nove izzive, zlasti v zvezi s točko št. 5 (priprava smernic o dobrih praksah pri zagotavljanju okoljske skladnosti na podeželju (v zvezi z zemljišči in vodo)), ki jih je treba preučiti in o njih razpravljati, da bi našli predloge za izpolnitev ambiciozne perspektive nadaljnjega razvoja programa IMPEL.

Številne reke, jezera in potoki v EU so daleč od dobrega stanja voda, ki bi ga morali doseči do decembra 2015 ali najkasneje do leta 2027 v skladu z okvirno direktivo EU o vodah. V Nemčiji ima na primer le 10 % rek in potokov dobro ekološko in kemijsko stanje zaradi onesnaževanja z odpadno vodo, kmetijskimi gnojili in pesticidi, močne kanalizacije, oviranja s pregradami hidroelektrarn, pa tudi zaradi širjenja mest in pozidave tal na prispevnih območjih. Da bi zmanjšali in odpravili te vplive na stanje voda, jih je treba celostno oceniti in skrbno določiti prednostne naloge potrebnih ukrepov.

Evropska komisija je to projektno področje opredelila kot prednostno za IMPEL. Poudarila je, da so ravni skladnosti z okvirno direktivo o vodah (razpršeno onesnaževanje in nezakonito odvzemanje) in direktivo o nitratih nizke ter da je bila ugotovljena vrzel med "okoljskimi" in "kmetijskimi" inšpektorati. Zato so si želeli okrepljenega povezovanja različnih regulativnih agencij, da bi dosegli višjo raven skladnosti v kmetijskem sektorju, izmenjavo ustreznih informacij in trenutne najboljše prakse v zvezi z razpršenim onesnaževanjem in nadzorom nitratov.

Ravnovesje med konkurenčno kmetijsko proizvodnjo in varstvom vodnih ekosistemov je skrb držav članic EU v okviru skupne kmetijske politike (SKP) in vodnega okvirne direktive (WFD). Instrumenti za doseganje trajnostne rabe pesticidov so prostovoljne kmetijsko-okoljske obveznosti, ki se financirajo v okviru programov razvoja podeželja (PRP), ter regulativne minimalne zahteve navzkrižne skladnosti in osnovni ukrepi v skladu z okvirno direktivo o vodah. Za doseganje ciljev dobrega stanja podzemnih in površinskih voda člen 11(3) Okvirne direktive o vodah določa, da je treba pregledati in po potrebi posodobiti ukrepe za preprečevanje in nadzor uporabe pesticidov ter jih vključiti v načrte upravljanja povodij. Opisati je treba nacionalne predpise za doseganje ciljev in to pravno podlago osnovnih ukrepov za preprečevanje in nadzor uporabe pesticidov v skladu z direktivo (2009/128/ES) o trajnostni rabi pesticidov opredeliti v programu ukrepov, ki ga države članice dokončajo decembra 2015 v skladu z direktivo WFD. Poleg tega je treba v skladu z okvirno direktivo o vodah oblikovati (operativne) programe spremljanja na podlagi tveganja, da bi sledili potrebi po ukrepih za zmanjšanje onesnaževal v podzemnih in površinskih vodah. Te stroške spremljanja v državah članicah v različnem obsegu krijejo javnost in uporabniki pesticidov. Izvajanje Okvirne direktive o vodah poteka v prvem ciklu upravljanja in v državah članicah obstajajo različne vrzeli pri izvajanju, ki so odvisne od predpogojev ter nacionalnih problemov in priložnosti. Mreža IMPEL načrtuje izmenjavo načrtov in strategij za olajšanje nadaljnjega izvajanja okvirne direktive o vodah v nacionalni zakonodaji, da bi dosegli usklajeno ravnovesje med obveznimi in prostovoljnimi ukrepi ter usklajeno uporabo načela onesnaževalec plača, kadar je treba razdeliti stroške spremljanja.

Onesnaževanje z nitrati iz kmetijstva je za skupino IMPEL ključno področje, na katerem mora delati zaradi slabe skladnosti z okvirno direktivo o vodah in direktivo o nitratih. V letu 2013 je uspešno potekal projekt za vzpostavitev mreže med kmetijskimi in okoljskimi inšpektorji na področju razpršenega onesnaževanja in nitratne direktive. Izvedena sta bila dva terenska obiska, ki sta obravnavala dve glavni tematski področji. Člani projekta so ugotovili, da želijo nadaljevati delo na tem področju s pripravo več izmenjevalnih obiskov in z oblikovanjem dokumenta s smernicami za izmenjavo dobrih praks, ugotovljenih na tem področju, da bi pomagali pri izvajanju.

Prekomerno črpanje se ne pojavlja le za namakanje, temveč tudi za industrijsko in civilno rabo ter lahko v nekaterih primerih povzroči dramatične učinke na sesedanje tal. Tipični primeri nezakonitega odvzema vode se pojavijo, kadar vodnjaki delujejo brez dovoljenja ali kadar se voda črpa iz rek ali kanalov brez dovoljenja. Opazovanje Zemlje, zlasti satelitsko daljinsko zaznavanje, lahko zagotovi dobro uveljavljene metode za spremljanje odvzema vode. Odkrivanje nezakonitega odvzema vode je nadaljnji korak naprej in je izvedljivo le, če so dovoljenja urejena v ustreznem GIS. Metode EO za spremljanje odvzema vode lahko najprej povzamemo na naslednji način:

IMPEL organizira konferenco o varstvu tal 2015, katere namen je izmenjava izkušenj in podpora izvajanju najboljših praks na področju varstva tal med izvajalci na ravni EU. Okvir je "mednarodno leto tal", ki so ga Združeni narodi razglasili za letošnje leto, in na splošno priložnost za razvoj pobud za ozaveščanje o varovanju tega življenjsko pomembnega okoljskega elementa.