Varstvo narave

Še vedno se premalo zavedamo vpliva kaznivih dejanj zoper prostoživeče živali na ekosisteme in zaščitene vrste. Način izračuna te škode, da bi postala uporaben in zanesljiv instrument med pregonom in sodnimi postopki, je tema, ki jo je treba še naprej raziskovati. Obstaja že nekaj dobrih primerov. Na Finskem mora na primer tožilec delati s "cenikom", ki izračunava škodo ekosistemom in zavarovanim vrstam. Ta se razlikuje od manjših kršitev do kaznivih dejanj zoper prosto živeče živali, pri katerih gre za težke ogrožene vrste.

Prednostna naloga Evropske unije je do leta 2020 zaustaviti in obrniti upadanje biotske raznovrstnosti. Izvajanje zakonodaje EU o naravi (direktivi o pticah in habitatih) je bistvenega pomena za doseganje cilja EU 2020 glede biotske raznovrstnosti. Vendar je treba izboljšati izvajanje in izvrševanje.

Leta 2015 je bil v Sloveniji pregledan dober primer "zaprtega" regulativnega sistema v okviru uredbe o lovu, ki ga je z mehkimi in trdimi nadzornimi ukrepi ocenilo kot koristnega več držav članic. Zato je bil leta 2017 v Sloveniji organiziran študijski inšpekcijski pregled, da bi ugotovili, kako sistem deluje v praksi. V letih 2019-2020 je bil inšpektoratom iz držav članic, članicam Birdlife in članom Face poslan spletni vprašalnik. Na podlagi analize odgovorov na vprašalnik bosta izbrani dve državi za skupni inšpekcijski pregled leta 2021.

Evropska unija (EU) je zaradi zaskrbljujočega upadanja biotske raznovrstnosti sprejela dva ključna zakonodajna akta - direktivo o habitatih in direktivo o pticah -, da bi ohranila najdragocenejše evropske vrste in habitate na njihovem celotnem naravnem območju znotraj EU.

Izvajanje akcijskega načrta EU za boj proti trgovini z divjimi živalmi in rastlinami zahteva široko podporo, ne le institucij EU, temveč tudi agencij EU - Europola in Eurojusta -, držav članic in njihovih ustreznih agencij, delegacij EU in veleposlaništev držav članic v tretjih državah.

Leta 2014 je bila v Romuniji izvedena prva zelena pobuda IMPEL Review Initiaive (IRI), druga zelena pobuda IRI pa bo izvedena maja 2016 v Italiji. Ugotovljene so bile najboljše prakse in priložnosti za izboljšave. Romunija je izpostavila osrednje področje, na katerem želi izmenjati znanje in izkušnje; in sicer na področju organizacije agencij za varstvo okolja in narave (ločenih ali združenih). Na delavnici v Romuniji leta 2015 je delovna skupina opredelila vprašanje "nezakonitega lovskega turizma" kot priložnost za sodelovanje pri opredelitvi obsega te dejavnosti ter zakonitih in nezakonitih vidikov. To je temeljilo na predstavitvi, ki jo je pripravil romunski tožilec. Ta primer je imel globok vpliv na stanje ohranjanja narave, povedano pa je bilo, da se nezakonite dejavnosti še vedno nadaljujejo. V načrtu upravljanja strokovne skupine za ohranjanje narave "hrbtenična struktura" vsebuje cikel dejavnosti IRI, ki ji sledi srečanje strokovne skupine v naslednjem letu.

Direktivi o pticah in habitatih sta osrednjega pomena za doseganje cilja EU 2020, da se zaustavi in obrne upadanje biotske raznovrstnosti, ki so ga potrdili voditelji držav in vlad. Komisija je sprejela ambiciozno strategijo za dosego tega cilja, ki jo sestavlja šest ciljev. Cilj 1 te strategije je osredotočen na "popolno izvajanje zakonodaje EU o naravi za varstvo" biotske raznovrstnosti in zahteva znatno izboljšanje stanja ohranjenosti.

Namen tega projekta je po splošni pobudi IMPEL Review Initiative (IRI) prikazati trenutno stanje v državi članici ali na določenem območju države članice v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje EU o ohranjanju narave, predvsem direktiv o pticah in habitatih. Rezultati so ugotovljene dobre prakse in priložnosti za izboljšave.

Stanje izvajanja uredbe EU o lesu je še vedno nezadovoljivo, kar dokazujejo zadnje raziskave, ki jih je izvedla Komisija. Rezultate raziskav podpirajo vzporedne analize nevladnih organizacij (npr. barometer WWF 2014, ClientEarth, Greenpeace). Odsotnost učinkovitega in enotnega izvajanja ter izvrševanja uredbe EU o lesu je zaskrbljujoča, saj lahko ogrozi instrument in negativno vpliva na celoten akcijski načrt FLEGT.

Ta projekt je sestavljen iz dveh faz. Začel se je leta 2014 s projektom "Varstvo narave pri izdaji dovoljenj in inšpekcijskih pregledih industrijskih obratov". 6(3) Direktive o habitatih". Glavne ugotovitve projekta iz leta 2014 so pokazale, da je treba izboljšati znanje o smernicah EU in ukrepih za ozaveščanje ter njihovo uporabo, deliti obstoječe nacionalne smernice in znanstvene študije, izmenjevati znanje o presejalnih merilih in metodologijah ocenjevanja, npr. sprejete prakse: uporaba kritičnih obremenitev (CL), merila za izgubo habitatov (Fachkonventionen DE), novi pristopi, npr. za oceno dušikovih usedlin. Predlagano je bilo tudi, da se pripravijo ciljno usmerjene in uporabniku prijazne smernice.

Leta 2014 je bil v Romuniji izveden prvi "zeleni" IRI. Ugotovljene so bile najboljše prakse in priložnosti za razvoj. Med izvajanjem IRI je romunska nacionalna okoljska straža (NEG) poudarila, da so bili nekateri rezultati IRI v njihovi analizi prepričljivi in da je treba opraviti nadaljnje delo, ki bi jim pomagalo pri izvajanju rezultatov. Zato je NEG zahtevala izmenjavo znanja in izkušenj, ki bi se osredotočila na primer na organizacijo agencij za varstvo okolja in narave: ali bi jih bilo treba ločiti ali združiti?

Z direktivama EU o habitatih in pticah se varuje evropska biotska raznovrstnost. Aerodromi pokrivajo velik del Evrope, razpršeni so po vsej celini in gostijo najrazličnejše evropske habitate ter rastlinske in živalske vrste.

V zadnjih letih se vse bolj zavedamo, da je treba glive (makroglive) vključiti v evropske okoljske politike enako kot živali in rastline, da bi jih zaščitili v njihovih naravnih habitatih. Kljub temu se evropska okoljska zakonodaja trenutno osredotoča na varstvo rastlin in živali, pri čemer izključuje glive, ki so bistvene sestavine kopenskih habitatov. Poleg tega se makroglive lahko uporabljajo kot kazalniki za opis okoljskih razmer v gozdovih in drugih kopenskih habitatih.

Wolf populations have spread all over Europe because of the growth of the population. Countries that have not had wolves for decades or more have lost all experience on dealing with wolves and with wolf related wildlife crime.