Industrija in zrak

Cilj projekta je izmenjava znanja in dobrih praks med regulativnimi strokovnjaki ter razvoj smernic in gradiva za usposabljanje v podporo učinkovitemu izvajanju Direktive o industrijskih emisijah (IED). Posebni rezultati projekta v naslednjih štirih letih (2021-2024) bodo:

Intenzivna javna razprava o industriji plina iz skrilavca je osvetlila celotno naftno in plinsko industrijo na kopnem, njeno ureditev in najboljše prakse v tej panogi. Regulativni okvir EU je nedavno ocenila Evropska komisija (EK), ki je objavila "priporočilo" za minimalna načela za pridobivanje ogljikovodikov (vključno s plinom iz skrilavca) z uporabo hidravličnega lomljenja, avgusta 2015 pa namerava pregledati njegovo izvajanje. Vendar pri tem delu niso bile preučene obstoječe prakse naftne in plinske industrije na kopnem.

Zbiranje in analiza podatkov o industrijskih nesrečah sta potrebna za preprečevanje novih nesreč. Inšpektorji morajo razpolagati s primeri nesreč, da bi razumeli, kaj se je dejansko zgodilo in kakšni ukrepi so bili sprejeti v takih primerih.

Namen tega projekta je bil pripraviti poročilo o tem, kako se učinki na zdravje ljudi upoštevajo v različnih fazah izdaje dovoljenj v okviru Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC). Ob upoštevanju trenutnih različnih pristopov držav članic k temu vprašanju je bil pripravljen vodnik dobre prakse. Ta vodnik bo državam članicam v pomoč pri opredelitvi skupnih načel in postopkov, ki jih lahko upoštevajo pri izvajanju Direktive IPPC. Direktiva IPPC bolj kot katera koli prejšnja zakonodaja poudarja varovanje zdravja ljudi z okoljskimi predpisi. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da v večini evropskih držav članic (DČ) odgovornosti za varovanje zdravja in varovanje okolja ne nosi isti organ. Izvajanje IPPC je zato zahtevno in zahteva veliko sodelovanja.

To poročilo je nastalo na podlagi rezultatov vprašalnika, ki so bili obravnavani na srečanjih v obdobju od oktobra 2004 do junija 2005. Razprava se je osredotočila na ekonomiko, proizvodne procese, zakone in predpise ter inšpekcijske postopke. Poročilo je zasnovano kot orodje za javne organe, ki sodelujejo pri nadzoru in spremljanju dejavnosti v industriji strojenja. V ta namen so v njem zbrane izkušnje več evropskih okolij usnjarske in strojilske industrije.

Glavni cilj tega projekta IMPEL je bila izmenjava informacij o dejanski uporabi BREF in izvajanju BAT med člani IMPEL in operativnimi organi, ki so v državah članicah odgovorni za razširjanje BREF in izvajanje BAT.

Cilj tega projekta je izmenjava informacij o izvajanju direktive o hlapnih organskih spojinah med strokovnjaki in/ali inšpektorji. Na delavnici IMPEL so bile udeležencem predstavljene informacije o predpisih o hlapnih organskih spojinah iz direktive in nekaterih nacionalnih zakonih. Glavni poudarek je bil na razpravi o pripravljenih študijah primerov v majhnih delovnih skupinah, ki so štele od 8 do 16 članov vsaka. Glavni rezultati so bili naslednji:

Cilji tega dela na področju trgovanja z emisijami (faza I-III) so bili združiti različne regulatorje in organe, ki sodelujejo pri izvajanju, ter razumeti morebitne razlike v pristopih in njihov vpliv na delovanje sistema. Kjer je bilo to mogoče, naj bi to vodilo k uskladitvi operativnih praks in s tem k uskladitvi delovanja sistema.

Postopek proizvodnje cementa je kompleksna industrijska dejavnost, ki lahko močno vpliva na okolje. Različne izkušnje in znanja so pokazale, da spremljanje samo emisij iz dimnika ne more biti učinkovita strategija nadzora; pomembno je izvajati celostne nadzorne ukrepe, ki upoštevajo tudi proizvodni proces in sprejete tehnologije, saj je stabilen in nadzorovan potek procesa prvo zagotovilo za zagotavljanje skladnosti.

IMPEL je izvedel vrsto projektov na področju energetske učinkovitosti. Energetska učinkovitost pri izdaji dovoljenj in inšpekcijskih pregledih (2010-2012) Energija je prednostno vprašanje v Evropski uniji. Sveženj EU o podnebnih spremembah in energiji predvideva povečanje energetske učinkovitosti za 20 % in zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020. Od projekta IMPEL o energetski učinkovitosti, ki ga je v letih 2002/2003 vodila Finska, je trenutna ocena pokazala, da je prišlo le do manjših sprememb pri upoštevanju vprašanj energetske učinkovitosti v postopkih izdaje dovoljenj in nadzora. Projekt je opredelil 7 glavnih izzivov v zvezi z energetsko učinkovitostjo:

Direktiva o kakovosti zraka in njene hčerinske direktive so se v zadnjih letih izvajale v državah članicah EU. Leta 2007 je predhodni projekt IMPEL (z Avstrijo kot vodilnim partnerjem) omogočil izmenjavo strokovnega znanja o izdajanju dovoljenj za naprave na območjih z onesnaženim zunanjim zrakom na podlagi poizvedbe v nekaterih državah članicah. Študija z omejenim obsegom iz leta 2009 je pokazala, da se direktive v praksi v različnih državah članicah IMPEL izvajajo na različne načine. Stiki med strokovnjaki v teh državah so potrdili razlike, ki vodijo do različnih dejavnosti upravljanja kakovosti zraka v zvezi z izdajanjem dovoljenj in izvrševanjem v sektorjih industrije, prometa in ladijskega prometa. Vendar pa o teh različnih dejavnostih in njihovih učinkih na samo kakovost zraka ni veliko znanega. Seveda vemo, da na kakovost zunanjega zraka vplivata tudi promet in ladijski promet. Vendar je bil ta projekt omejen na industrijske emisije, saj je bil IMPEL osredotočen predvsem na industrijske emisije, čas in viri pa so bili omejeni.

Direktiva IPPC 2008/1/ES (zdaj IED 2010/75/EU) in Okvirna direktiva o vodah 2000/60/ES sta dve izmed najobsežnejših delov okoljske zakonodaje EU. Za države članice sta predstavljali številne izzive. Naprave, ki jih ureja IPPC, lahko vplivajo na vodno okolje, na primer z neposrednim ali posrednim odvajanjem onesnaževal, odvzemom vode itd. IPPC zahteva, da obrati delujejo v skladu s pogoji iz dovoljenj, ki so skladni z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT). Prav tako morajo upoštevati okoljske standarde kakovosti, določene v zakonodaji EU, vključno s tistimi, ki izhajajo iz zakonodaje EU o vodah. Vendar pa razmerje med obema sklopoma obveznosti pogosto še zdaleč ni preprosto.

Cilj tega projekta je bil organizirati izmenjavo informacij o najboljših praksah pri izvajanju člena 23 in drugih členov direktive IED, ki se nanašajo na inšpekcijske preglede. Ob upoštevanju smernic za načrtovanje inšpekcijskih pregledov in oceno tveganja, ki jih je že razvil IMPEL, ter zahtev IED je bila pripravljena interaktivna knjiga s smernicami za inšpekcijske preglede IED.

Direktiva o industrijskih emisijah je začela veljati 6. januarja 2011, njene določbe iz člena 80(1) pa je treba v nacionalno zakonodajo prenesti v dveh letih. V skladu z direktivo IED je mogoče, da bo v številnih industrijskih sektorjih treba pregledati obstoječa dovoljenja, da se izpolnijo zahteve iz zaključkov o BAT v ustreznem referenčnem dokumentu BAT (člen 3(11) in 3(12)). V skladu z obstoječimi direktivami države članice izvajajo različne sisteme za obravnavanje sprememb v obratih. Te spremembe se v dovoljenja vnašajo v različnih oblikah in oblikah, vključno z dogovorjenimi spremembami dovoljenj, spremembami dovoljenj, tehničnimi spremembami dovoljenj itd. Člen 20 direktive IED obravnava spremembe naprav, ki jih izvedejo upravljavci, člen 63 pa bistvene spremembe obstoječih naprav. Te določbe bodo od držav članic zahtevale nov pristop pri odločanju o tem, ali je potreben popoln pregled dovoljenja ali pa je treba sprejeti bolj neformalen sistem odobritve sprememb.

Leta 2009 je bil izveden primerjalni program o izdaji dovoljenj in inšpekcijskih pregledih obratov za rejo prašičev IPPC v državah članicah IMPEL (faza I). Projekt se je osredotočil na pet ključnih vprašanj: skladiščenje gnoja, raztros gnoja, sistem nastanitve živali, sistemi za zmanjševanje onesnaževanja zraka in ocena vonja. Cilj projekta v letu 2009 je bil učenje drug od drugega, izmenjava izkušenj in opredelitev dobrih praks.

Cikel okoljskih inšpekcijskih pregledov (EIC) po korakih opisuje, kako je treba načrtovati okoljske inšpekcijske preglede in kaj je treba upoštevati pri njihovem izvajanju. IMPEL uporablja EIC tudi kot okvir, na katerega se lahko navežejo druge pobude IMPEL za inšpekcijske preglede, da se ustvari boljša povezanost med razvitimi orodji. Čeprav je v Evropi veliko izkušenj z izdajanjem okoljskih dovoljenj, sam postopek še nikoli ni bil opisan v navodilih po korakih. Zato ni enakih pogojev za postopke izdaje okoljskih dovoljenj, ni smernic za nove uradnike, ki izdajajo dovoljenja, in manjša je kohezija med pobudami IMPEL o izdaji dovoljenj.

Izhodiščno poročilo je bilo v evropsko zakonodajo uvedeno šele pred nekaj leti. Kljub temu so nekatere države članice že pridobile veliko izkušenj v zvezi s preiskavami tal z dobro uveljavljenimi postopki, ki v nekaterih primerih temeljijo na desetletjih praktičnih izkušenj. Cilj izhodiščnega poročila IED je predvsem ocena kakovosti tal na začetku podaljšanja dovoljenja za industrijsko dejavnost, da se ugotovi začetno stanje. Cilj je zagotoviti podlago za primerjavo ob dokončnem zaprtju dejavnosti, da se omogoči objektivna uporaba načela "onesnaževalec plača".

Četrti in peti odstavek 15. člena Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED) omogoča članicam IMPEL, da v določenih okoliščinah določijo, da se v dovoljenju lahko določi manj stroga mejna vrednost emisij (ELV) od BAT-AEL. Države članice pripravljajo svoje predloge za izvajanje, ki jih bo nato pregledala Komisija. Komisija ni objavila navodil o tem, kako naj se določitev izvede. To lahko privede do različnih razlag v državah članicah IMPEL. Namen tega projekta je opredeliti dobro prakso in pomagati regulativnim organom v skupini IMPEL pri oblikovanju doslednejšega pristopa k odstopanjem IED.

6. januarja 2011 je začela veljati Direktiva o industrijskih emisijah (IED), njene določbe iz člena 80(1) pa je bilo treba v nacionalno zakonodajo prenesti v dveh letih. IED določa nove zahteve glede inšpekcijskih pregledov industrijskih obratov, kot je opisano v členu 23 Direktive. Obveznosti glede rutinskih okoljskih inšpekcijskih pregledov predstavljajo nov izziv za države članice EU. IMPEL je v okviru projekta IMPEL easyTools že razvil integrirano metodo ocenjevanja tveganja (IRAM), ki je instrument za pomoč državam članicam pri izpolnjevanju zahtev iz člena 23 direktive IED. Z razvojem integrirane metode ocenjevanja tveganja (IRAM) in s tem povezanega orodja IT je postalo jasno, da je treba orodje za ocenjevanje tveganja uporabljati ne le za inšpekcijske preglede IED, temveč tudi za inšpekcijske preglede v skladu z direktivo Seveso in RMCEI.

V Direktivi o industrijskih emisijah (IED) je veliko sklicevanj na nevarne snovi in z njimi povezana tveganja. Zato je smiselno raziskati: ali so lahko zahteve/obveznosti iz uredbe REACH uporabne pri izdajanju dovoljenj in inšpekcijskih pregledih; katere spremembe v obrazcih iz uredbe REACH za registracijo, vloge za avtorizacijo bi bile mogoče, da bi bile še bolj združljive in bi zagotavljale dodano vrednost pri izdajanju dovoljenj in inšpekcijskih pregledih IED, katere posledice (vključno s pozitivnimi učinki) imajo zahteve iz uredbe REACH za dejavnosti izdaje dovoljenj in inšpekcijskih pregledov ter kako izboljšati sinergije in komplementarno naravo teh dveh zakonodajnih aktov.

Direktiva o industrijskih emisijah (IED) je začela veljati 6. januarja 2011. Kot je navedeno v členu 80(1), je treba njene določbe prenesti v nacionalno zakonodajo v dveh letih. V členu 23 Direktive je navedeno, da IED določa nove zahteve glede inšpekcijskih pregledov industrijskih obratov.

28. septembra in 11. oktobra 2021 sta potekali spletni delavnici o samokontroli emisij v zrak, ki ju je organiziral projekt IMPEL za izvajanje IED. Delavnice so bile osredotočene na samopregledovanje upravljavca, na emisije v zrak, neprekinjene in neprekinjene, s poudarkom na zanesljivosti samopregledovanja in poročanja o njem s strani upravljavcev (nosilcev obveznosti).