Medsektorska orodja in pristopi

IMPEL je v zadnjih letih izvedel nekaj podobnih raziskav, ki so dale veliko koristnih informacij. Vendar so se razmere močno spremenile, saj so številne države razglasile izredne podnebne razmere, močno se je povečala ozaveščenost o plastiki in svetovna biotska raznovrstnost se je zmanjšala. Te razmere se je znatno poslabšala trenutna pandemija COVID-19, ki je močno zamajala regulativne programe in bo na koncu vplivala na proračune javnega sektorja in finance tistih, od katerih se pričakuje, da bodo ravnali v skladu z okoljsko zakonodajo. To delo je potrebno, da se v celoti opredelijo in količinsko opredelijo ti nastajajoči izzivi ter skušajo izpostaviti priložnosti in rešitve v podporo regulativni skupnosti. Delo bo tudi neposredno vplivalo na oblikovanje večletnega strateškega načrta za obdobje od leta 2022 naprej.

Razglasitev izrednih podnebnih razmer (ter vse večje zavedanje o vplivu plastike, upadanju biotske raznovrstnosti, zdaj pa tudi o vplivih svetovne pandemije in morebitni zeleni obnovi) močno vpliva na politiko, način urejanja in na tiste, ki jih urejamo. Pritiski, da bi prispevali k zmanjšanju toplogrednih plinov, zmanjšanju ogljika ali podpori zeleni obnovi, so vse večji, vendar ima le malo regulativnih organov ustrezna orodja, da bi se lahko začeli ukvarjati s temi vprašanji. Ta program želi ta vprašanja rešiti z oblikovanjem orodij in pristopov, ki jih lahko regulatorji uporabijo za soočanje s temi novimi izzivi. Predlaga se, da se oblikuje delovni program za obdobje 2021-2024.

Znanje o uspešnem izvajanju številnih orodij za izvrševanje predpisov je v regulativni skupnosti pogosto omejeno. Sposobnost predstavitve teh orodij in pristopov je potrebna, da bi regulativni organi postali učinkovitejši in uspešnejši ter da bi na koncu zagotovili visoko raven varstva okolja.

Ob likvidaciji lokacij se običajno ne poskrbi za okoljsko čiščenje, kar pusti precejšnjo okoljsko zapuščino, ki jo je treba pozneje odpraviti. V Evropi se iščejo različne rešitve, ki vključujejo uporabo zavarovalnih polic, finančnih rezervacij in obveznic. Vprašanje plačilne nesposobnosti ostaja, in tudi če so določbe sprejete, jih likvidacijski upravitelj pogosto ne upošteva, zaradi česar za okolje ne ostane nič, saj se šteje, da je podrejeno pravu družb. Na koncu lahko dolgotrajni pravni spori še vedno privedejo do tega, da stroške krije davkoplačevalec, kar je v neposrednem nasprotju z načelom "onesnaževalec plača".

Cilj projekta je opredeliti merila za ocenjevanje okoljske škode in neposredne nevarnosti škode ter vzpostaviti tehnične in postopkovne zmogljivosti za pregledovanje primerov ter določanje sledi in dokazov o okoljski škodi in nevarnosti škode v skladu z Direktivo o okoljski odgovornosti, ki so jo povzročili okoljski dogodki, kršitve in ekološka kriminalna dejanja.

Mreža IMPEL se je od leta 2008, ko je postala neodvisno združenje, registrirano v skladu z belgijsko zakonodajo, močno razširila. Leta 2008 je bilo 38 organov članic, leta 2016 pa jih je bilo 51. Vendar so v članstvu IMPEL še vedno precejšnje vrzeli, prav tako pa tudi v aktivni vključenosti v projektne dejavnosti. To je še posebej očitno glede na nedavno prestrukturiranje združenja IMPEL, ki je v svoj delovni program vključilo dejavnosti varstva narave ter zemljišč in voda. Poleg tega pa obstaja tudi jasna potreba po sodelovanju na podnacionalni ravni z regionalnimi in lokalnimi organi, ki upravljajo in izvajajo dejavnosti izvajanja in izvrševanja. To je Evropska komisija ponovno poudarila na nedavnem srečanju z odborom IMPEL 27. maja 2016 v Bruslju, pa tudi z Odborom regij, ki je leta 2014 gostil generalno skupščino v Bruslju. Doslej je bilo članstvo podnacionalnih organov v skupini IMPEL precej omejeno, kar se mora spremeniti, če želimo izboljšati izvajanje v širšem smislu v Evropi.

V zadnjih nekaj letih sta IMPEL in Evropska komisija objavila stališča glede krepitve zmogljivosti, zato različni projekti IMPEL zdaj prevzemajo pobudo, da razvijejo svoje zamisli o tem, kako podpreti svoje člane pri izvajanju izdelkov, ki jih zagotavljajo.

Vsi inšpektorati morajo biti čim bolj učinkoviti in uspešni, hkrati pa morajo še vedno ponujati obstoječe ali celo razširjene storitve. Nedavne pobude za pregled IMPEL so prinesle informacije o različnih tehnoloških napredkih, ki jih izvajajo regulativne agencije v Evropi. Namen te mini konference je deliti znanje ne le o tem, kaj je na voljo, ampak tudi o pasteh/stroških razvoja in začetnih težavah, ki so pripeljale do končnega izdelka. Ne gre za izmenjavo minimalnih meril, temveč za umetnost možnega in kako do tega priti čim bolj učinkovito.

Obstajajo različni nacionalni zakoni in predpisi, ki od upravljavcev zahtevajo, da vzpostavijo načrte in ureditve za preprečevanje, odzivanje in odpravljanje okoljske škode, ki je posledica naravnih in tehnoloških nesreč. Tudi agencije za varstvo okolja delujejo v skladu z različnimi dolžnostmi in zahtevami, da bi upravljavcem pomagale pri preprečevanju nesreč ter načrtovanju in izvajanju ukrepov ob nesrečah in izrednih dogodkih. Ta raznolikost dolžnosti in zahtev je verjetno povzročila nedosledne ureditve za preprečevanje okoljskih nesreč in odzivanje nanje.

IMPEL je zaradi obsega pripravljenih smernic, delavnic in seminarjev o najboljši praksi vodilna mreža za strokovnjake javnega sektorja na področju okoljskega prava v Evropi. Kljub temu se trenutno pojavljajo vprašanja v zvezi s pravičnostjo, zastopanostjo in infiltracijo znotraj obstoječega profila članstva IMPEL.

Po dveh zaporednih letih organiziranja konferenc mrež EU (2016 Utrecht in 2017 Oxford) je IMPEL prepoznal potrebo po organizaciji posebne konference o delu, napredku in nadaljnji poti mreže, petih strokovnih skupin in njihovih članov, zlasti v zvezi s pobudo Evropske komisije za zagotavljanje okoljske skladnosti.

Izvrševanje okoljskega prava je lahko podprto z zelo posodobljenimi in dragocenimi geografskimi informacijami, ki se zbirajo, shranjujejo, upravljajo in pomagajo pri dejavnostih na terenu. Še vedno pa so negotovi metode, institucionalna uporaba in pravna uporaba teh orodij za analizo okolja in rabe zemljišč. Zato je cilj tega projekta opredeliti potencialne uporabnike teh podatkov daljinskega zaznavanja, ki temeljijo na storitvah programa Copernicus, in razumeti, kako lahko te informacije podpirajo inšpekcijske dejavnosti inšpekcij na področju okolja in ohranjanja narave v okviru posebnosti posameznih vključenih članic IMPEL ter kako se že uporabljajo in kako se lahko uporabljajo v prihodnosti, ob upoštevanju glavnih postopkov, metod, (odprtega) dostopa do teh postopkov in metod ter pravnih omejitev (v zvezi z uporabo geoprostorskih dokazov v pravnih podlagah različnih držav).

To poročilo je bilo pripravljeno z namenom vključitve mnenj podjetja IMPEL v projekt Remas, zlasti v zvezi z razvojem "meril Remas". Projekt Remas sofinancirajo program EU LIFE-Okolje, Agencija za okolje Združenega kraljestva, Škotska agencija za varstvo okolja, Inštitut za upravljanje in ocenjevanje okolja ter Irska agencija za varstvo okolja. Cilj projekta je doseči soglasje o vrednosti neodvisno potrjenega sistema okoljskega ravnanja (EMS) za okoljskega regulatorja in ugotoviti, kateri prostovoljni ukrepi skladnosti najučinkoviteje varujejo okolje in zakaj. "Merila Remas" so opredeljena kot tisti elementi sistema ravnanja z okoljem, za katere velja, da so ključni za izboljšanje okoljske uspešnosti in pomoč pri ureditvi.

Cilj projekta je bil opredeliti in določiti jasne, pregledne in primerljive parametre kakovosti za okoljske inšpektorate, s čimer bi se inšpektorati lahko primerjali in učili drug od drugega. Poleg tega je bilo v okviru projekta obravnavano, kako je mogoče ugotovljene ustrezne parametre kakovosti uporabiti in izkoristiti.

Namen tega projekta IMPEL je bil zagotoviti praktične rešitve in izmenjavo dobrih praks med okoljskimi inšpekcijskimi organi v Evropi glede pobud za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti regulativnih dejavnosti, kot so izdajanje dovoljenj in inšpekcijski pregledi. Koristi projekta so bile naslednje:

Cilj projekta je bil ugotoviti, katere osnovne informacije o opravljenih okoljskih inšpekcijskih pregledih je treba zagotoviti javnosti in kako jih je mogoče najbolje zagotoviti, zlasti prek elektronskih sredstev (interneta), ter podati priporočila. Projekt je bil uspešen pri ugotavljanju, katere informacije so na voljo javnosti in v kakšni obliki so na voljo.

Okoljski inšpektorati v državah članicah vse pogosteje uporabljajo pobude za boljšo pravno ureditev za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ob hkratnem ohranjanju ali izboljšanju ravni varstva okolja, kar je pogosto odziv na izzive, kot so omejeni viri in vse večji pritiski na okolje.

Dopolnilni pristopi so zelo koristen prispevek k orodju, ki ga imajo regulatorji pri izvajanju okoljske zakonodaje in doseganju okoljskih rezultatov. Opredeljeni so kot ukrepi, ki se uporabljajo poleg okoljskih inšpekcijskih pregledov za doseganje ciljev, kot je skladnost. Nekateri primeri dopolnilnih pristopov k okoljskim inšpekcijskim pregledom so:

Upravne globe so na voljo v skoraj vseh državah, ki so odgovorile na vprašalnik. Glede na to, da se razvoj in sedanje stanje ustreznega upravnega zakonodajnega okvira med državami članicami EU zelo razlikujeta, se upravne globe uporabljajo z različno utemeljitvijo in metodologijo.

Na podlagi zagona, ki ga je dala zelo uspešna konferenca o mrežah leta 2016, ki je potekala v Utrechtu od 12. do 13. maja, ta mandat določa načrt za nadaljnji razvoj partnerstev, vzpostavljenih z mrežami sodnikov (EU FJE), tožilcev (ENPE) in policije (ENVI CrimeNet).

V različnih pobudah za pregled IMPEL (IRI) je bilo ugotovljeno, da številne organizacije ne uspejo jasno opredeliti svoje krovne regulativne strategije, s katero bi bilo mogoče jasno uskladiti vse regulativno delo. V metodologiji Doing the Right Things je tudi zahteva, da se določijo kontekst in cilji, ki jih je treba uskladiti z regulativno strategijo. Z razumevanjem razpoložljivih možnosti bodo regulatorji lahko oblikovali/izboljšali/razvili svojo strategijo.

V različnih pobudah za pregled IMPEL (IRI) je bilo ugotovljeno, da imajo številne organizacije težave s podatki, ki jih hranijo o nadzorovanih območjih in okolju. Na tej konferenci bomo poskušali izmenjati najboljše prakse in morebitne rešitve, ki jih lahko uporabimo za povečanje vrednosti podatkov, ki jih imamo.

Ključno vprašanje "Priporočila o minimalnih merilih za okoljske inšpekcijske preglede" (RMCEI) in IMPEL-ovih "Smernic po korakih za načrtovanje okoljskih inšpekcijskih pregledov" je določitev prednostnih nalog okoljskih inšpekcijskih pregledov. Bistveni del te prednostne razvrstitve je ocena verjetnosti okoljskih motenj, ki jih povzročajo industrijske ali primerljive dejavnosti. Te ocene tveganja imajo ključno vlogo tudi pri načrtovanju inšpekcijskih pregledov v skladu z direktivo Seveso II in direktivo o industrijskih emisijah (IED).

Namen referenčne knjige IMPEL o okoljski inšpekciji je zagotoviti orodje okoljskim inšpektorjem v Evropski uniji. Namenjena je predvsem inšpektorjem na terenu, vendar je lahko koristna tudi za višje in srednje vodstvo.

IMPEL je dokončal vrsto smernic o minimalnih merilih za inšpekcijske preglede, ki so bile podlaga za uredbo RMCEI, in objavil referenčno knjigo za okoljske inšpekcijske preglede. Smernice vključujejo naslednje dokumente:

Cilj projekta je bil določiti kazalnike uspešnosti za okoljske inšpektorate. Glede obsega projekta je bilo dogovorjeno, da bi moral zajemati kazalnike povezane z RMCEI. Kazalniki bi morali vključevati kazalnike vložkov, izložkov in rezultatov.

Ta projekt je bil sestavljen iz štirih faz, ki so potekale med letoma 2005 in 2010. Sosedski dialogi preprečujejo, obvladujejo in rešujejo konflikte učinkovito in uspešno, tako da krepijo zaupanje, iščejo rešitve, ki so koristne za vse, in ustvarjajo trajnostne dobre sosedske odnose. Njihov cilj je odprta izmenjava informacij, priprava priporočil za družbo ter včasih celo sodelovanje in pogajanja, da bi se dogovorili o rešitvi.

Faza I. Primerjalni program za določanje prednostnih nalog okoljskih inšpekcijskih pregledov Splošni cilj primerjalnega programa je pridobiti celovito sliko o tem, kako različne države članice izvajajo inšpekcijske preglede in kako si med seboj izmenjujejo izkušnje. Drugi cilj je, da inšpektorji EU izmenjujejo informacije in razpravljajo o načinih izvajanja inšpekcijskih pregledov za uveljavljanje okoljske zakonodaje. Izmenjava informacij bo spodbujala čezmejno sodelovanje in medsebojno razumevanje med državami. Cilj tega projekta je bil raziskati in analizirati podobnosti in razlike v pristopu inšpekcijskih organov v državah članicah IMPEL k določanju prednostnih okoljskih inšpekcijskih pregledov, pridobiti razumevanje načina, kako inšpekcijski organi v državah članicah IMPEL obravnavajo "možnosti" v svojih inšpekcijskih načrtih in programih, ter spodbujati razpoložljivost praktičnih informacij o okoljskem stanju in učinkovitosti postopka oblikovanja politike za oblikovalce politike.

Potreba po tej konferenci izhaja iz dveh glavnih tem: okrepiti sodelovanje v verigi izvrševanja in, spodbujanje nadaljnjih inovacij na področju skladnosti in izvrševanja. Zamisel o konferenci o mrežah je bistvena, če želimo preučiti in poiskati načine za izboljšanje celotne verige izvrševanja. V ta namen je potrebno nadaljnje usklajevanje s sorodnimi organizacijami: EU FJE (mreža sodnikov EU) in ENPE (mreža tožilcev EU) ter ENVI CrimeNet.

Zaradi hitrih sprememb v regulativni praksi in tehnološkega napredka regulativni nabor orodij ni splošno znan ali v celoti razumljen. Namen tega projekta je opredeliti prakse, ki se uporabljajo predvsem v Evropi, pa tudi drugod po svetu (s pomočjo vprašalnikov in iskanja literature), da bi jih bilo mogoče umestiti v spekter skladnosti. To bo izboljšalo razumevanje vseh regulativnih organov, kar jim bo omogočilo ustrezno uporabo teh novih orodij in praks skupaj, da bi pripomogli k skladnosti.

IMPEL je nedavno izvedel študijo z naslovom "Izzivi pri praktičnem izvajanju okoljske zakonodaje EU in kako bi jih lahko IMPEL pomagal premagati", ki je vključevala anketo z vprašalnikom in dokumentacijsko raziskavo za opredelitev ključnih izzivov pri izvajanju, s katerimi se soočajo okoljski organi v državah članicah. S tem so bile pridobljene zelo koristne informacije, ki bodo pomagale usmeriti delovne programe IMPEL za prihodnost. Zdaj je potrebno nadaljnje delo, da se podrobneje opredelijo ugotovljeni izzivi pri izvajanju ter preučijo medsektorska vprašanja in teme. To bo dragocen prispevek k opredelitvi posebnih prednostnih nalog za pet strokovnih skupin IMPEL in k oblikovanju večletne strategije IMPEL za prihodnost.

Projekt je bil razvit zaradi velike potrebe po učinkovitih instrumentih za optimalno usmerjanje inšpekcijskih pregledov za preverjanje spoštovanja zakonodaje EU, povezane s človekovimi dejavnostmi; ne le za velike industrijske panoge, temveč tudi za druge človekove dejavnosti. Kakovost okolja je odvisna tudi od manjših obratov in kmetijstva s potencialnim in dejanskim vplivom na okoljske dele, kot so zrak, tla in voda.

Zaradi zapletene in soodvisne narave okolja, podjetij in predpisov običajne metode analiziranja okoljskih tveganj in izbire ustreznih "protiukrepov" ali "posegov" morda ne bodo učinkovite. V okviru projekta Choosing Appropriate Interventions je bilo razvito praktično orodje za regulatorje, inšpektorate in inšpektorje, ki jim pomaga pri pravilni izbiri ukrepov ter izmenjavi dobrih praks in izkušenj.

V številnih državah industrijska podjetja nadzorujejo organi, ki redno izvajajo inšpekcijske preglede na lokacijah in druge "tradicionalne" preglede skladnosti, kot je ocenjevanje poročil o emisijah. Toda kako uspešne in učinkovite so te v rezultate usmerjene nadzorne dejavnosti v smislu doseganja dobre skladnosti z okoljskimi predpisi ali celo okoljske uspešnosti, ki presega skladnost? Prejšnji projekti IMPEL so pokazali, da lahko pametna uporaba sposobnosti podjetij, da s sistemi upravljanja nadzorujejo svoja tveganja, bistveno prispeva k uspešnosti in učinkovitosti javnega nadzora. Zdi se, da to še posebej velja za razmeroma velika in zapletena podjetja, katerih procesi so potencialno tvegani za okolje. Obstajajo precej močni znaki, da je mogoče z nadzorom, če se sistemi EMS/CMS uporabljajo pod pravimi pogoji in na ustrezen način, doseči naslednja dva cilja:

Da bi izboljšali učinkovitost okoljskih inšpektoratov pri izvajanju okoljskega pravnega reda, je namen tega projekta članom IMPEL zagotoviti nabor orodij za izbiro ukrepov glede na okoliščine. Orodje je bilo razvito in preizkušeno v prvi in drugi fazi projekta. V tretji fazi bodo izvedene izboljšave orodja za modeliranje iDEPEND, določena bo gostiteljska lokacija ter širše obveščanje o prednostih modeliranja odvisnosti in zbirke orodij.

Namen projekta "IMPEL za trajnost-zdravi svet" je pridobiti vpogled v zanimanje mreže IMPEL za temo izobraževanja za trajnost. Glavni cilj bi bil ustvariti mrežo strokovnjakov, ki bi sodelovali pri uvajanju okoljske vzgoje za trajnost v Evropi za vse izobraževalne skupnosti in državljanstvo na splošno, kar se imenuje izobraževanje za vse življenje.

V zadnjih nekaj letih sta IMPEL in Evropska komisija objavila stališča glede krepitve zmogljivosti, zato različni projekti IMPEL zdaj prevzemajo pobudo, da razvijejo svoje zamisli o tem, kako podpreti svoje člane pri izvajanju izdelkov, ki jih zagotavljajo.

Rapid growing of geospatial techniques, like spatial statistics and earth observation remote sensing technology, as well as recent advances in artificial intelligence, increased the ability in monitoring environmental processes. In the last decades, there has been a growing awareness that geospatial technology has the ability to monitor, inspect and assess the environment, producing the information needed by regulatory practitioners, supporting the investigation of eco-criminal acts and environmental laws infringement. However, competent authorities across EU need to find out how information generated using geospatial intelligence best meets the requirements for the investigation of specific eco-criminal acts in the most efficient manner, in order to be used in court.

Working with our key partner, the European Commission, this conference has provided a forum for highlighting common challenges and practical solutions whilst examining case studies that help the less experienced to learn from more experienced practitioners.

The overall goal of the 4 Networks Conferences is to bring all relevant parties together to debate joint efforts to fight environmental crime

IMPEL, EnviCrimeNet, ENPE, and EUFJE organised 4 Network Conference as virtual event with the support of LIFE+ SATEC Project, to bring together specialised practitioners involved in fighting environmental crime.